Karolingi [po Karlu I. Velikem], frankovska majordomska in kraljevska družina; prednik Arnulf, škof v Metzu (†641); od Pipina II. Srednjega naprej (687) dvorni oskrbniki, od Pipina Mlajšega frankovski kralji (751); pod Karlom I. Velikim so svojo oblast razširili do Baltika, spodnjega toka Labe, Donave v Panoniji, obal Jadranskega morja, Apeninov in reke Ebro na Pirenejskem polotoku. Karlovi vnuki so 843 v Verdunu dokončno razdelili državo in dinastijo; vzhodnofrankovska veja je izumrla z Ludvikom IV. Otrokom 911, v zahodnofrankovski državi pa so jih 987 izrinili Kapetingi. – Od slovenskih dežel je 788 po porazu Bavarcev prišla v karolinško kraljestvo Karantanija, a je še ohranila avtonomnost s svojim knezom; 796 so Karolingi iz Furlanije osvojili Karniolo in območje j. od Drave; po zadušitvi upora Ljudevita Posavskega (819–22) so Karantanci in Karniolci prišli pod neposredno oblast karolinških oz. frankovskih mejnih grofov. Od 840 sta bila mejna grofa v Spodnji Panoniji Slovana Pribina in Kocelj. V dolgoletnih dinastičnih bojih (od 861) sta Karlman III. in sin Arnulf Koroški iz Karantanije in Panonije zgradila Arnulfovo pot do vzhodnofrankovske kraljevske in rimsko-nemške cesarske krone; ti pa panonskih Slovanov nista zavarovali pred madžarskimi vpadi in plenitvami konec 9. st.
Dostopnost