• Išči po:
Oman (uradno ime Sultanat 'Umān, Sultanat Oman), do 1970 Maskat in Oman, država v jz. Aziji, na JV Arabskega polotoka, ob Arabskem morju. K državi Oman sodi tudi eksklava Musandam na skrajnem s. koncu Hormuškega polotoka in otočje Kurija Murija pred j. obalo.

časovni pas srednjeevropski čas + 3 ure
površina 309.500 km2, S–J 1000 km, V–Z 300–600 km
prebivalstvo 2,5 mln., 8 preb./km2, letna rast 4,5 %, življenjska doba 70 let
glavno mesto Maskat, 56.000 preb., ob Omanskem zalivu
upravna razdelitev 59 provinc
članstvo v organizacijah OZN (od 1971), Arabska liga, GCC, OIC
uradni jezik arabski; kot sporazumevalni jezik tudi angleški
denarna enota rial (oznaka OMR)


Naravne razmere
Vzporedno z ozko obalno ravnino (Batina) ob Omanskem zalivu se razteza nagubano gorovje Al Ḩajar z več kot 3000 m visokimi vrhovi. V notranjosti države je obsežna stopnjasta pokrajina, razbrazdana z vadiji, ki proti Z polagoma prehaja v peščeno Veliko arabsko puščavo. Na J je primorska pokrajina Zͅufār s hribovjem, ki pripada južnoarabski grudi. Podnebje v notranjosti je tropsko, vroče in suho, v primorju soparno. Samo na gorskih pobočjih, kjer je na leto do 500 mm padavin (zimske monsunske padavine), uspevata listnato drevje in grmičevje. V večjem delu polpuščavske notranjosti rasteta samo bodljikavo grmičevje in trava v šopih.

Prebivalstvo
Poleg domačega arabskega prebivalstva (ok. 75 %), ki je organizirano v plemenskih skupnostih, živi posebej v mestih veliko Indijcev, Pakistancev, Irancev, Afričanov in Evropejcev, ki so tam zaposleni. Pribl. 5 % Omancev je nomadov. Prevladujoča vera je islam (pretežno ibaditi). V državi uvajajo sodoben izobraževalni sistem po britanskem zgledu (delež nepismenih je ok. 65 %); od 1986 je univerza v Maskatu.

Državna ureditev
Neodvisni sultanat, 1996 sprejet zakonik, ustava, ki temelji na Koranu. Nima niti ustave niti parlamentarnih institucij. Pred 2000 je bil sultan vladar brez omejitev ter hkrati vodja države in vlade; po tem letu ima Oman dva voljena sveta, ki sta nadomestila 1981 ustanovljeni narodni posvetovalni svet 80 članov, ki jih je vsaka tri leta imenoval sultan. Zdaj sultan imenuje le vlado.

Gospodarstvo
Pridobivanje nafte je po 1980 omogočilo v Omanu hiter gospodarski razvoj. Enostransko odvisnost od nafte (do 90 % izvoznega iztržka) so zmanjšali z razvojem majhne in srednje industrije in pospeševanjem kmetijstva in ribolova. Dolgoročno načrtujejo, da bodo zadostili domačim potrebam po živilih. Najpomembnejša kmetijska območja so na rodovitni, namakani obalni ravnini ob Omanskem zalivu in na območju Zͅufārja v j. delu države. Za izvoz so pomembni predvsem dateljni in limone. V državi poteka hitra graditev cestnega omrežja; železnice nimajo. Vodilna pristanišča so Al Khābūra in Mīnā' al Faḩl (naftno pristanišče) na S, na J pa Raysūt. Blizu glavnega mesta je mednarodno letališče Seeb.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 19,3 mlr. USD, 7830 USD na prebivalca
delež po panogah (1999, ocena) kmetijstvo 3 %, industrija 40 %, storitvene dejavnosti 57 %
uvoz (2001, ocena) 5,4 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 10,9 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena) 5,3 mlr. USD


Zgodovina
Območje današnjega Omana je prišlo pod islamsko oblast ok. 630. Na začetku 16. st. so si Portugalci prilastili Hormuško ožino; Maskat je bil v tem obdobju pomembno trgovsko središče v trgovanju med Arabijo in Indijo. 1891 je postal sultanat Oman britanski protektorat, britanske nadvlade so se otresli 1971. Skrajno konservativnega sultana Said Ibn Taimurja je 1970 strmoglavil njegov sin Qabus Ibn Said, ki je dokončno odpravil suženjstvo. 1971–82 so izbruhnili spopadi med sultanom in uporniško vojsko Ljudske fronte za osvoboditev Zͅufārja (PFLO), ki jo je podpirala Demokratična republika Jemen. V zalivski krizi so ZDA okrepile svojo vojaško navzočnost v tem delu Perzijskega zaliva. Sultan vzdržuje tesne odnose z drugimi sunitskimi monarhijami na Arabskem polotoku, 1993 je po obisku izraelskega premiera Y. Rabina Oman poskušal z aktivno vlogo v bližnjevzhodnem mirovnem procesu, sultan pa je začel z reformami.

Sorodna gesla: Al Ḩajar | Kurija Murija | Maskat | zalivske države


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek