sončna peč, naprava, pri kateri usmerjajo sončno svetlobo v ozek snop in s tem dosežejo visoke temperature (do 4000 °C). Sestavlja jo veliko parabolično zrcalo, ki svetlobo odbija v gorišče. Okrog gorišča je zgradba, v kateri opravljajo poskuse. V nasprotju s sončnimi centralami (svetlobo izkoriščajo za pridobivanje pare) se sončna peč uporablja za raziskave v kemiji visokih temperatur ter metalurgiji. V Evropi je sončna peč v bližini mesta Odeillo v francoskih Pirenejih, v ZDA pa v Albuquerqu v Novi Mehiki. Švicarski inštitut Paula Scherrerja je 1997 izdelal postopek za pridobivanje vodika: v žarišču peči (do temperature 2000 °C) segrevajo kovinske rudnine, te pa nato v reaktorski posodi (pri temperaturi 600 °C) vodi odvzemajo kisik. Pri tem se sprosti vodik; vodik lahko shranijo ali vodijo po cevovodih in končno uporabijo kot gorivo. Takšne peči bi naj postavili na sončna območja na j. širinah (npr. v Sahari).
Dostopnost