zoroastrizem (mazdaizem), religija, katere ustanovitelj je bil Zaratustra, pozneje pa je vase vključila predvsem indoarijske, babilonske in helenistične kulte ter ideje; med vladavino Sasanidov je bil zoroastrizem organiziran kot državna Cerkev; po islamski osvojitvi Irana (661) je sledil vsesplošni propad zoroastrizma, številni pripadniki pa so emigrirali v Indijo (parsizem). – Najpomembnejše prvine zoroastrizma: monoteizem (Ahura Mazda) z dualistično etiko, antropologijo in kozmologijo; linearni razvojni koncept zgodovine, ki svet deli na posamezna časovna obdobja; apokaliptična eshatologija, ki pozna telesno vstajenje mrtvih in njihovo poslednjo sodbo ter mit o odrešeniku (brezmadežno spočetje, rojstvo); svetost ozvezdij in naravnih elementov; od časa Ahajmenidov so imeli tudi templje, v katerih so varovali sveti ogenj. Zoroastrizem je vplival na judovsko-krščansko tradicijo, na gnozo in na manihejstvo.

Sorodna gesla: Ahajmenidi | Ahriman | Ahura Mazda | Avesta | eshatologija | gnoza | manihejstvo | mazdaznan | parsizem | Sasanidi | Zaratustra | zurvanizem


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek