Galaksija [grško], naša galaksija, sistem, ki je sestavljen iz 100 mlr. zvezd (med njimi veliko zvezdnih kopic), njihovih planetov in prašne in plinske medzvezdne snovi. Galaksija ima disk, obdan s kroglastim halojem kroglastih kopic in posameznih zvezd; premer haloja je 130.000 svetlobnih let, diska 80.000 svetlobnih let, debelina diska je okoli jedra Galaksije 16.000 svetlobnih let. Naše Sonce je 30.000 svetlobnih let oddaljeno od središča Galaksije in naredi poln obhod okoli njega s hitrostjo 250 km/s v 230 mln. let. Središče Galaksije leži v smeri ozvezdja Strelec. Vrtenje Galaksije je diferencialno, prišteva se še pekuliarno gibanje posameznih zvezd in kopic. Z zvezdno statistiko in radijsko astronomijo so ugotovili spiralno zgradbo Galaksije. Podobne so galaksija NGC 4565 v Berenikinih kodrih, Andromedina galaksija M 31 in galaksija v Trikotniku M 33. Domnevajo, da imajo najstarejše zvezde v haloju 10–12 mlr. let. Tisto, kar vidimo na nebu kot Rimsko cesto, so deli Galaksije, kjer so zvezde najgostejše. V temnih delih Rimske ceste medzvezdna snov močno absorbira svetlobo zvezd. Z merjenjem kroženja zvezd so prišli do spoznanja, da je v Galaksiji veliko snovi, ki je ne vidimo (po nekaterih ocenah vidimo samo desetino snovi). Poimenovali so jo temna snov.
Dostopnost