• Išči po:
Tuvalu [polinezijsko, ‘osem atolov’], majhna otoška država v Oceaniji, med Gilbertovim otočjem in Fidžijem, obsega otoke Ellice južno od ekvatorja.

časovni pas novozelandski čas (srednjeevropski čas + 11 ur)
površina 26 km2 (z morjem 1,3 mln. km2), SZ–JV 600 km
prebivalstvo 11.000, 423 preb./km2, letna rast 1,8 %, življenjska doba 62 let
glavno mesto Vaiaku, na atolu Funafuti v osrednjem delu države
upravna razdelitev 9 atolov
članstvo v organizacijah OZN (od 2000), Britanska skupnost narodov, SPC, SPF, AKP
uradna jezika angleški in tuvalujski
denarna enota avstralski dolar (oznaka AUD); sami izdajajo le novce


Naravne razmere
Vsi otoki druge najmanjše države v Oceaniji (za Naurujem) so iz koralnega apnenca, z lagunami v osrednjem delu. Površina devetih otokov je 0,5–5,5 km2, nadmorska višina le ok. 4 m. Tropsko podnebje blažijo jv. pasati (povprečna letna temperatura 27 °C, na leto do 3000 mm padavin). Kokosove palme, pandanus, kruhovci in kazuarine so značilni predstavniki rastlinstva na plitvih tleh koralnih otokov.

Prebivalstvo
Prebivalci so večinoma Polinezijci, deloma z melanezijskimi potezami; tuvalujski jezik je glavni jezik otočja. Vsi atoli so stalno poseljeni, največ prebivalcev živi na Funafutiju (z glavnim mestom države) in Vaitupuju, največjem atolu. Večina jih pripada protestantski tuvalujski Cerkvi. Na vsakem otoku je osnovna šola. Na pomorski šoli na Funafutiju se na leto izšola 60 mornarjev, ki se večinoma zaposlijo na tujih ladjah.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1978 je Tuvalu ustavna monarhija v okviru Britanske skupnosti narodov. Formalni vodja države in nosilec izvršne oblasti je britanski vladar; zastopa ga domači generalni guverner, ki ga imenujejo na predlog predsednika vlade. Vlada je odgovorna enodomnemu parlamentu z 12 poslanci, izvoljenimi za štiri leta. Sodstvo temelji na tradiciji in britanskem pravu.

Gospodarstvo
Gospodarsko in izvozno najpomembnejši sta pridelovanje kopre in ribolov. Na revnih tleh lahko pridelajo le omejene količine povrtnin in tara, vsa druga živila morajo uvažati; prašičereja in perutninarstvo. Industrijskih podjetij ni, razen nekaj manjših obratov za predelavo kokosovih orehov v kopro. Veliko Tuvalujcev je na začasnem delu v Avstraliji in v fosfatnih rudnikih na Nauruju. Pomembna vira dohodka sta prodaja znamk ter dovolilnic za ribolov v 200-miljskem pasu. Letališče na Funafutiju je prek Fidžija povezano z mednarodnim letalskim omrežjem. Turizma skoraj ni.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 13 mln. USD, 1200 USD na prebivalca
uvoz (1998) 7,2 mln. USD
izvoz (1997) 276.000 USD


Zgodovina
Španski pomorščak Álvaro de Mendaña je v 16. st. odkril otoka Nui in Niulakita; druge so odkrili kitolovci šele ob koncu 18. in v 19. st. 1892 so otoki Ellice in Gilbertovo otočje postali britanski protektorat, 1916 kronska kolonija. 1976 so prebivalci otokov Ellice glasovali za ločen status svojega ozemlja in 1.10.1978 je to postalo suverena država Tuvalu. 1996–2002 je bil predsednik vlade Bikenibeu Paeniu, nasledil ga je Saufatu Sopdanga.

Sorodna gesla: Ellice


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek