obok (svod), usločen nosilni strop iz radialno klesanih kamnov. Obstajata dve osnovni vrsti oboka: cilindrični obok (premik profila vzdolž osi) in sferični obok (zasuk profila okoli osi). Najpreprostejši je polkrožni vzdolžni banjasti obok, pogosto s pasnico. Če se dva banjasta oboka sekata pravokotno, nastane križni obok: križnogrebenasti obok (z ostrimi grebeni na presečiščnih linijah), križnorebrasti obok (s podpornimi rebri), zvezdasti obok, mrežasti obok ali pahljačasti lok, odvisno do razporeditve reber (visoka gotika). Kotanjasti obok (vbočeni čelni ploskvi) je izpeljanka iz banjastega oboka; če je zgornji del oboka odrezan in nadomeščen z ravnim stropom, nastane zrcalni obok. Češki obok je pravokotno odsekan kupolasti obok. Tehniko graditve obokov so Rimljani prevzeli od Bližnjega vzhoda, vendar so jo še izboljšali (rimske terme, slavoloki); z bizantinskimi monumentalnimi zgradbami (npr. Hagia Sofia) je prišla v islamsko stavbarstvo (kupole mošej). V Evropi je obok, še posebej križni obok z izpeljankami, spet postal pomemben element v gradbeništvu šele ok. 1100 z romanskimi in gotskimi cerkvami.
Dostopnost