Termania - Veliki splošni leksikon

prvaki (Primates), primati, red sesalcev z dvema podredoma (polopice, opice), ki pa razvojno nista enotni skupini, marveč razl. evolucijski stopnji. Novejša razdelitev prvakov zato loči samo dve kategoriji: polopice z nosno zrcalino (Strepsirhini; vse polopice razen nartničarjev; eocen) in polopice brez nosne zrcaline (Haplorhini; nartničarji in vse opice). Pri opicah spet ločimo dve neodvisni razvojni poti: opice Novega sveta ali širokonose opice (Platyrrhini ali Ceboidea) in opice Starega sveta ali ozkonose opice (Catarrhini); te se delijo v repate opice Starega sveta (Cercopithecoidea, pozni miocen) in starejše (dokazane v oligocenu) človečnjake (Hominoidea); k tem sodi tudi človek. Red zelo raznovrsten: obsega 15 družin z ok. 50 rodovi in ok. 500 vrstami in podvrstami.
Skupne značilnosti: oprijemalne roke in noge (razen redkih izjem) po pet prstov, večinoma ploščati nohti (vsaj na palcih), kožne brazde na prstih, dlaneh in stopalih; palca na sprednjih in zadnjih nogah bolj ali manj gibljiva (oponirata drugim prstom); rep sprva razvit, deloma pa zakrnel, pri najvišjih oblikah (male in velike človeku podobne opice, človek) pa je izginil. Najpomembnejše čutilo že pri polopicah je oko; pri nočnih živalih se lahko zelo poveča; naprej obrnjene oči omogočajo tudi ocenjevanje razdalj. Voh ima manjšo vlogo in je pri ozkonosih opicah popolnoma v ozadju. Možgani imajo zatilni reženj in brazdo.
Hrana prvakov je večinoma rastlinska (sadeži, listje, vršički, cvetovi idr.), pri različnih vrstah pa dodatno tudi živalska (žuželke, včasih celo manjši sesalci), samo človek je vse.
Prvaki so dejavni predvsem podnevi. Večina polopic in nočne opice so dejavne ponoči. Razen človeka in nekaterih azijskih vrst živijo prvaki samo v tropskih in subtropskih zemljepisnih širinah. Najpomembnejši življenjski prostor je gozd, predvsem tropski deževni gozd. Večina prvakov, tudi polopice, živi v velikih, zapleteno urejenih zvezah. Vsi prvaki imajo sorazmerno s svojo velikostjo dolge noge; nosečnost traja dolgo (60 do pribl. 266 dni pri človeku). Mladiče (praviloma enega, redko dva) nosi mati ali kateri izmed članov v skupini, njihov obstoj je popolnoma odvisen od drugih živali. V tesnem sožitju se naučijo načina življenja, saj to védenje ni prirojeno. Ker njihov razvoj v mladosti traja dolgo, se lahko veliko »naučijo«, zato se kaže vedenje odraslih prvakov v obliki prilagajanja razmeram (»inteligenca«). Te lastnosti so podlaga za poseben razvoj človeka. Številne značilnosti njegovega telesa in vedenja je mogoče razumeti kot dediščino njegovih prednikov.

Sistematska razvrstitev primatov

Strepsirhini	polopice z nosno zrcalino
Lemuriformes	madagaskarske polopice
	Cheirogaleidae	mačji makiji
	Lemuridae	polmakiji, pravi makiji
	Lepilemuridae	podlasičji makiji
	Indriidae	indriji in sorodstvo
	Daubentoniidae	dolpoprsteži
Lorisiformes	polopice Afrike in Azije
	Lorisidae	loriji in potoji
	Galagidae	uhati makiji

Haplorhini	prvaki brez nosne zrcaline

Tarsiiformes	polopice brez nosne zrcaline
	Tarsiidae	nartničarji

Platyrrhini – Ceboidae	opice Novega sveta ali širokonose opice
	Cebidae	nočne opice, smrtoglavke, skakačke, sakiji in kratkorepe opice, vriskači, kapucinke, obešalke
	Callimiconidae	poskočne tamarinke
	Callitrichidae	marmozetke: marmozetke, tamarinke

Catarrhini	višji prvaki Starega sveta, ozkonose opice
	Cercopithecoidea	repate opice Starega sveta (ali pasjeglave opice)
	Cercopithecidae	zamorske mačke in sorodstvo
	Cercopithecinae	makaki, pavijani, mangabe, zamorske mačke
	Colobinae	vitkostase opice: langurji, nosani, gvereze itn.

Hominoidea	človečnjaki
	Hylobatidae	male človeku podobne opice: giboni
	Pongidae	velike človeku podobne opice: orangutan, gorila, šimpanz
	Hominidae	človek

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek