prvaki (Primates), primati, red sesalcev z dvema podredoma (polopice, opice), ki pa razvojno nista enotni skupini, marveč razl. evolucijski stopnji. Novejša razdelitev prvakov zato loči samo dve kategoriji: polopice z nosno zrcalino (Strepsirhini; vse polopice razen nartničarjev; eocen) in polopice brez nosne zrcaline (Haplorhini; nartničarji in vse opice). Pri opicah spet ločimo dve neodvisni razvojni poti: opice Novega sveta ali širokonose opice (Platyrrhini ali Ceboidea) in opice Starega sveta ali ozkonose opice (Catarrhini); te se delijo v repate opice Starega sveta (Cercopithecoidea, pozni miocen) in starejše (dokazane v oligocenu) človečnjake (Hominoidea); k tem sodi tudi človek. Red zelo raznovrsten: obsega 15 družin z ok. 50 rodovi in ok. 500 vrstami in podvrstami.
Skupne značilnosti: oprijemalne roke in noge (razen redkih izjem) po pet prstov, večinoma ploščati nohti (vsaj na palcih), kožne brazde na prstih, dlaneh in stopalih; palca na sprednjih in zadnjih nogah bolj ali manj gibljiva (oponirata drugim prstom); rep sprva razvit, deloma pa zakrnel, pri najvišjih oblikah (male in velike človeku podobne opice, človek) pa je izginil. Najpomembnejše čutilo že pri polopicah je oko; pri nočnih živalih se lahko zelo poveča; naprej obrnjene oči omogočajo tudi ocenjevanje razdalj. Voh ima manjšo vlogo in je pri ozkonosih opicah popolnoma v ozadju. Možgani imajo zatilni reženj in brazdo.
Hrana prvakov je večinoma rastlinska (sadeži, listje, vršički, cvetovi idr.), pri različnih vrstah pa dodatno tudi živalska (žuželke, včasih celo manjši sesalci), samo človek je vse.
Prvaki so dejavni predvsem podnevi. Večina polopic in nočne opice so dejavne ponoči. Razen človeka in nekaterih azijskih vrst živijo prvaki samo v tropskih in subtropskih zemljepisnih širinah. Najpomembnejši življenjski prostor je gozd, predvsem tropski deževni gozd. Večina prvakov, tudi polopice, živi v velikih, zapleteno urejenih zvezah. Vsi prvaki imajo sorazmerno s svojo velikostjo dolge noge; nosečnost traja dolgo (60 do pribl. 266 dni pri človeku). Mladiče (praviloma enega, redko dva) nosi mati ali kateri izmed članov v skupini, njihov obstoj je popolnoma odvisen od drugih živali. V tesnem sožitju se naučijo načina življenja, saj to védenje ni prirojeno. Ker njihov razvoj v mladosti traja dolgo, se lahko veliko »naučijo«, zato se kaže vedenje odraslih prvakov v obliki prilagajanja razmeram (»inteligenca«). Te lastnosti so podlaga za poseben razvoj človeka. Številne značilnosti njegovega telesa in vedenja je mogoče razumeti kot dediščino njegovih prednikov.

Sistematska razvrstitev primatov

Strepsirhini polopice z nosno zrcalino
Lemuriformes madagaskarske polopice
Cheirogaleidae mačji makiji
Lemuridae polmakiji, pravi makiji
Lepilemuridae podlasičji makiji
Indriidae indriji in sorodstvo
Daubentoniidae dolpoprsteži
Lorisiformes polopice Afrike in Azije
Lorisidae loriji in potoji
Galagidae uhati makiji
Haplorhini prvaki brez nosne zrcaline
Tarsiiformes polopice brez nosne zrcaline
Tarsiidae nartničarji
Platyrrhini – Ceboidae opice Novega sveta ali širokonose opice
Cebidae nočne opice, smrtoglavke, skakačke, sakiji in kratkorepe opice, vriskači, kapucinke, obešalke
Callimiconidae poskočne tamarinke
Callitrichidae marmozetke: marmozetke, tamarinke
Catarrhini višji prvaki Starega sveta, ozkonose opice
Cercopithecoidea repate opice Starega sveta (ali pasjeglave opice)
Cercopithecidae zamorske mačke in sorodstvo
Cercopithecinae makaki, pavijani, mangabe, zamorske mačke
Colobinae vitkostase opice: langurji, nosani, gvereze itn.
Hominoidea človečnjaki
Hylobatidae male človeku podobne opice: giboni
Pongidae velike človeku podobne opice: orangutan, gorila, šimpanz
Hominidae človek


Sorodna gesla: Anthropoidea | Clark, sir Wilfrid Edward Le Gros | človek | človeku podobne opice | dermatoglifi | hominizacija | Hominoidea | hospitalizem | mikrozmati | neencefalizacija | opice Novega sveta | opice Starega sveta | polopice | tupaje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek