utor,
1. lesarstvo: ozek žleb v deski; spah na pero in utor.

Sorodna gesla: lesne vezi | pero
2. strojništvo: podolgovata zareza, žleb ali poglobitev z vzporednimi ali koničnimi stranskimi ploskvami na oseh, gredeh, čepih, prečkah idr.; za vodenje ali pritrditev (z zagozdo) drugih konstrukcijskih elementov.

Sorodna gesla: lastovičji rep | utornik
3. elektrotehnika: vzdolžne zareze v rotorjih električnih strojev (utorni rotor), kamor se ugreznejo žice navitja.

Sorodna gesla: rotor


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek