teleprinter, telekomunikacijski sistem za prenos besedil, ki se je razvil iz telegrafa. Oddajnik ima tipkovnico, po obliki podobno pisalnemu stroju. Ob pritisku na tipko se črka odtisne na papir, obenem pa naprava izdela zaporedje petih impulzov. Obliko impulzov določa petiška abeceda, pri tem je vsaki črki enolično prirejena petbitna koda. S 5 biti je namreč mogoče opisati 32 razl. znakov, tj. znake angleške abecede ter nekaj kontrolnih znakov (npr. preskok vrstice, nova stran, začetek sporočila). Signal po telefonskih linijah teče do sprejemnika, ta pa zaporedje impulzov dekodira in s črkami abecede zapiše na papir ali v prvotni kodi na luknjan trak (za poznejše branje ali ponovno oddajanje). Hitrost prenosa povečajo tako, da besedilo najprej (s perforiranjem) vpišejo na luknjan trak, tega pa naprava samodejno bere in oddaja. Tako hkrati zmanjšajo število napak pri prenosu. Teleprinterska sporočila prenašajo javna prenosna omrežja, podobna telefonskemu (telefonija). Naročnika izberemo s številčnico. Poleg javnih so uvedli številne zasebne teleprinterske zveze. Uporabljajo jih tiskovne agencije, večja podjetja ali diplomatska predstavništva (za povezavo z domačo državo). Razvili so več sistemov, najbolj pa se je razširil teleks. Teleprinter so spodrinili telefaks in elektronska pošta, po 1990 pa računalniška komunikacijska omrežja (internet) in satelitske komunikacije.
Dostopnost