Termania - Veliki splošni leksikon - Dominikanska republika

Dominikanska republika (uradno ime República Dominicana), država v v. delu otoka Hispaniola v Velikih Antilih, na Z meji na republiko Haiti.

časovni pas	srednjeevropski čas – 5 ur
površina	48.511 km2, S–J 270 km, V–Z 380 km
prebivalstvo	8,2 mln., 172 preb./km2, letna rast 2,1 %, življenjska doba 69 let
glavno mesto	Santo Domingo, 1,6 mln. preb., na j. obali otoka
upravna razdelitev	26 provinc in okrožje glavnega mesta
članstvo v organizacijah	OZN (od 1945, ustanovna članica), OAS, SELA
uradni jezik	španski
denarna enota	peso (oznaka DOB)

Naravne razmere
Dominikanska republika zavzema okrog dve tretjini otoka Hispaniola. Osrednje pogorje se vleče od SZ proti JV in se v vrhu Pico Duarte dviga do 3175 m nad morjem. Vzporedno se vleče še več manjših gorskih hrbtov, med njimi so velike ravnine, npr. Cibao na S. Na JZ je depresija s slanim jezerom Lago Enriquillo, ki je s 44 m pod morjem najnižja točka vseh antilskih otokov. Tropsko podnebje blažijo sv. pasati, povprečne temperature se gibljejo ok. 25 °C; v gorah pade več kot 2000 mm dežja (deževno obdobje poleti), v ravninah med gorovji samo 1000 mm; v drugi polovici leta so pogosti vrtinčasti viharji. Na bolje namočenih gorskih pobočjih raste zimzeleni tropski deževni ali gorski gozd, na zavetrnih pobočjih sušni gozd in ponekod savana. Ravnine so večinoma obdelane.

Prebivalstvo
Več kot 70 % prebivalcev je mulatov (deloma z indijanskimi prvinami), 16 % je belcev, večinoma potomcev španskih priseljencev, in 11 % črncev; nekaj je še Japoncev in Kitajcev. V državi živi precej (deloma ilegalnih) priseljencev iz prenaseljene sosednje države Haiti, so predvsem delavci na plantažah sladkornega trsta. Več kot polovica prebivalcev živi v mestih. Več kot 90 % prebivalcev je katoličanov. Uvedba obvezne osnovne šole je bila zlasti na podeželju le delno uspešna, in nepismenih je še vedno 17 % ljudi. Dominikanska republika ima pet visokih šol, mdr. najstarejšo univerzo na ameriških tleh v Santo Domingu (ustanovljena 1538).

Državna ureditev
Dominikanska republika je predsedniška republika. Po ustavi iz 1966 ima predsednik države, ki ga za štiri leta izberejo na splošnih volitvah, velika pooblastila in je hkrati tudi predsednik vlade. Parlament (kongres) je sestavljen iz poslanske zbornice (120 poslancev) in senata (30 senatorjev). Pravosodje je urejeno po francoskem zgledu. Služenje v vojski je prostovoljno.

Gospodarstvo
Gospodarstvo otoške države temelji na kmetijstvu, v katerem je zaposlena polovica aktivnega prebivalstva. Po tradiciji imata posebno mesto pridelovanje in predelava sladkornega trsta; sladkor je še vedno najpomembnejše izvozno blago, poleg kave, kakava in tobaka. Za lastne potrebe pridelujejo koruzo, riž, povrtnine, krompir, maniok, banane in arašide; govedoreja in prašičereja. Zaradi roparskega gospodarjenja se je delež gozdov skrčil na 13 % površine. Narašča pomen rudnega bogastva: feronikelj, zlato, srebro, sol in sadra. Industrija: tovarne sladkorja, živilska, tekstilna, cementna, kemijska industrija, predelava nafte. S prostimi carinskimi območji skušajo pritegniti izvozno usmerjeno industrijo. Dobro razvito cestno omrežje; železnice predvsem za tovorni promet. V Santo Domingu je največje morsko pristanišče in mednarodno letališče. Turizem se je v zadnjih letih razvil v pomemben vir deviznih dohodkov.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	12,0 mlr. USD, 1460 USD na prebivalca
delež po panogah (2000)	kmetijstvo 11 %, industrija 34 %, storitvene dejavnosti 55 %
uvoz (2001, ocena)	8,7 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	5,5 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	5,4 mlr. USD

Zgodovina
Otok Hispaniola je odkril Kolumb 6.12.1492. 1496 je ustanovil Santo Domingo. V 18. in 19. st. buren zgodovinski razvoj: najprej španska posest, nato priključitev k Haitiju, od 1844 je Dominikanska republika neodvisna; 1905–40 pod finančnim nadzorom ZDA. 1930–61 diktatura bratov Trujillo y Molina, končala se je z umorom generala Rafaela Trujilla Moralesa. 1963 je oblast prevzela vojaška hunta, 1965 državni udar nasprotnikov, vojaški poseg ZDA. 1966–78 in od avgusta 1986 do novembra 1995 je bil predsednik republike J. V. Balaguer. Težnje po liberalizaciji se niso uresničile. Gospodarski varčevalni program, ki ga je 1991/92 pripravila vlada, je večino prebivalcev pahnil v še večjo revščino; politična opozicija je bila krvavo zadušena. Odnosi s sosednjim Haitijem so se od sredine 1991 po izgonu vseh Haitčanov, mlajših od 16 in starejših od 60 let, zaostrili. Potem ko so septembra 1995 državne oblasti napovedale množično odpuščanje delavcev v sladkorni industriji, so na demonstracijah izbruhnili oboroženi spopadi med delavci in policijo; Balaguer je odstopil. Na predsedniških volitvah 1996 je zmagal L. Fernández Reyna. Na volitvah maja 2000 je zmagal Hipolito Mejia iz Dominikanske revolucionarne stranke (PRD), ki je premagal Balaguera; PRD je zmagala tudi na parlamentarnih volitvah 2002.

Sorodna gesla: Balaguer, Joaquín Videla | Fernández Reyna, Leonel | Haiti | Hispaniola | Santo Domingo | Trujillo y Molina, Rafael Leonidas

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek