teorija zaposlenosti, teorija o vzrokih nezaposlenosti proizvajalnih dejavnikov na narodnogospodarski ravni. Kratkoročna teorija zaposlenosti, ki temelji na teoriji J. M. Keynesa, pojasnjuje podzaposlenost proizvajalnih dejavnikov predvsem s premajhnim narodnogospodarskim povpraševanjem in rigidnostjo plač navzdol. V nasprotju s tem pa je po klasični oz. neoklasični dolgoročni teoriji zaposlenosti mogoče doseči polno zaposlenost proizvajalnih dejavnikov s tržno uravnavanimi spremembami cen, plač in obrestnih mer. Iz obeh osnovnih teorij, ki si nista nujno nasprotni, pa sledijo različna priporočila ekonomske politike. Po eni strani se nanašajo na oživljanje povpraševanja (povpraševalno usmerjena politika zaposlovanja, deficit spending, akcelerator, multiplikator), po drugi pa na odstranjevanje tržnih nepopolnosti in ukrepov, ki omejujejo konkurenco (deregulacija), in tudi na druge izboljšave pogojev ponudbe, npr. s fleksibilnostjo plač in delovnega časa ter z zmanjševanjem davčnega bremena in socialnih izdatkov (ponudbeno usmerjena politika zaposlovanja).
Dostopnost