padavine, padanje tekočih ali trdnih delcev iz atmosfere. Če se oblikujeta led ali voda iz nevidne vodne pare šele pri tleh, nastajajo odlaganine (slana, rosa). Oblike padavin so: 1. majhne kaplje premera 0,1–0,5 mm (pršenje), kaplje premera več kot 0,5 mm (dež); 2. počasi padajoči ledeni delci: ledene iglice (nerazvejene), sneg (razvejene zvezdice); 3. naglo padajoči kompaktni ledeni delci: zrnat sneg, sodra, toča. Množina padavin je na razl. območjih na Zemlji zelo razl.: v puščavskih predelih po nekaj let ne dežuje, na j. obrobju v. Himalaje (Čerapundži) pade na leto v povprečju 10.000 mm padavin. V srednji Evropi pade največ padavin na območju Alp (pribl. 3000 mm padavin na leto), medtem ko na JV gorovja Harz pade na leto manj kot 500 mm padavin.
Padavine so merjene v mm, pri čemer 1 mm padavin ustreza množini 1 litra vode na 1 m2.

Sorodna gesla: atmosfera | babje pšeno | dež | dežemer | deževni dan | fen | hietograf | izohijeta | klimatologija | ledene iglice | ombrogen | rosa | slana | sneg | sodra | sredozemski ciklon | suša | sušna doba | virga


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek