Faraday [fáradej/fêrədi], Michael, angleški fizik in kemik, *22.9.1791 Newington Butts, †25.8.1867 Hampton Court; učil se je za knjigoveza, 1813 postal asistent H. Davyja, 1824 član Kraljeve družbe in 1827 profesor na Kraljevem inštitutu. Odkril benzen (1824) in vrsto pomembnih električnih pojavov, npr. električno in magnetno indukcijo (zakon indukcije), samoindukcijo, diamagnetizem, paramagnetizem, vrtenje optične polarizacijske ravnine v magnetnem polju (Faradayev pojav), Faradayev temni prostor (razelektrenje v plinu), Faraday-Tyndallov pojav (koloidi). Pomemben je Faradayev zakon elektrolize: masa izločene snovi pri elektrolizi je sorazmerna z električnim tokom, količina izločene snovi pri razl. elektrolitih pa ustreza ekvivalentni masi (ekvivalenca) elektrolita. Faradayev naboj (9,6498 · 107 coulomb) je naboj, ki ga pri elektrolizi prenese 1 kilomol enovalentnega elementa, da se izloči 1 kiloatom snovi; enak je produktu osnovnega naboja in Avogadrovega števila. Faradayeva kletka je s kovinsko mrežo zaprt prostor, ki je zaradi prevodnosti mreže zaščiten zoper vplive zunanjih električnih polj. Faraday je vpeljal številne pojme v fiziko: npr. polje, silnice, elektroliza, anoda in katoda.

Sorodna gesla: anoda | Avogadrovo število | benzen | Coulomb, Charles Augustin de | Davy, sir Humphry | diamagnetizem | ekvivalenca | električno polje | elektroliza | farad | fizika | fizikalna kemija | Henry, Joseph | katoda | kletka | koloidi | kulometrija | magnetizem | osnovni naboj | paramagnetizem | polje | razelektrenje v plinu | samoindukcija | silnice | strelovod | teorija polja | učinek polja | učinkovanje na daljavo | zakon indukcije


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek