1. državni stanovi, francosko états généraux, od začetka 14. st. označitev za francoske stanove (plemstvo, duhovščina, meščanstvo) oz. njihove poslanske skupščine. Nalogi državnih stanov sta bili predvsem sprejemanje davkov in obravnavanje pritožb. 1614–1789 državni stanovi niso bili več sklicani; po zasedanju državnih stanov 5.5.1789 v Versaillesu se je tretji stan 17.6.1789 razglasil za zakonodajno narodno skupščino (uvod v francosko revolucijo).

Sorodna gesla: francoska revolucija | francoska zgodovina | La Fayette, Marie Joseph Motier | Mirabeau, Honoré Gabriel Riqueti de | tretji stan
2. državni stanovi, v 15. st. deželni zbor nizozemskih provinc; po razglasitvi neodvisnosti sedmih s. provinc od Španije (1581) označitev za zbor poslancev v Združeni Nizozemski (do 1795).

Sorodna gesla: Haag | Venlo
3. državni stanovi, v Svetem rimskem cesarstvu nemškega naroda osebe oz. korporacije, ki so imele sedež in glas na zasedanjih reichstaga.

Sorodna gesla: matrika | reichstag


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek