Termania - Veliki splošni leksikon

Lihtenštajn (uradno ime Fürstentum Liechtenstein, Kneževina Liechtenstein), žepna država v srednji Evropi; na eni strani meji na Švico (kantona Sankt Gallen, Graubünden), na drugi na Avstrijo (zvezna dežela Vorarlberg).

časovni pas	srednjeevropski čas, poletni čas
površina	160 km2, S–J 25 km, V–Z 12,5 km
prebivalstvo	33.000, 210 preb./km2, letna rast 0,9 %, življenjska doba 79 let
glavno mesto	Vaduz, 5000 preb., 460–570 m nad morjem, ob robu alpske doline Rena, ob vznožju Rätikona
upravna razdelitev	11 občin, večinoma zelo razgibano površje
članstvo v organizacijah	OZN (od 1990), Svet Evrope, EFTA (z dodatnim protokolom Švice), OVSE
uradni jezik	nemški; pogovorni jezik alemansko narečje
denarna enota	švicarski frank; od 1924 denarna unija s Švico

Naravne razmere
Lihtenštajn leži v nižinskem svetu ob Renu v njegovem alpskem delu, na J je sz. pobočje Rätikona z zgornjim delom doline Saminatal in stranskima dolinama Malbrum in Valorsch. Na j. meji je najvišji vrh Vorderg-Grauspitz (2599 m). Ren, mejna reka na meji s Švico, na tem območju poplavlja. Danes je urejeno odvodnjavanje, zato so prej zamočvirjena območja izsušena. Podnebje je razmeroma milo, značilen je fen (povprečna januarska temperatura –1 °C, povprečna julijska temperatura 18 °C); v dolini Rena pade 800 mm padavin na leto, na Rätikonu do 2400 mm. Značilen je mešani listnati gozd, nad 1300 m iglasti gozd, v višjih legah prevladujejo gorski travniki.

Prebivalstvo
Prebivalci Lihtenštajna so pretežno alemanskega rodu. Tujci, ki jih po zakonu ne sme biti več od tretjine stalnega prebivalstva, so Švicarji, Avstrijci, Nemci, Italijani. Prevladujejo katoličani (86 %). Šolstvo je večinoma državno.

Državna ureditev
Lihtenštajn je po ustavi iz 1921 ustavna dedna monarhija z demokratično parlamentarno ureditvijo. Predsednik države je knez, ta na predlog skupščine (landtag) imenuje petčlansko vlado. Skupščino sestavlja 25 neposredno izvoljenih poslancev s štiriletnim mandatom; ženske imajo šele od 1984 volilno pravico na državni ravni. Z ustavo je določena pravica do referenduma. Sodstvo je urejeno po avstrijskem in švicarskem zgledu.

Gospodarstvo
Lihtenštajn se je v zadnjih desetletjih naglo razvil iz kmetijske v razvito industrijsko državo. Gospodarsko je tesno povezan s Švico, ta ga zastopa v zunanji politiki, povezana sta v poštno, carinsko, denarno skupnost. Poleg intenzivnega kmetijstva v dolini Rena so razvite lahka industrija in storitvene dejavnosti; zaradi izjemno ugodnih davkov imajo v Lihtenštajnu sedeže številna tuja podjetja. Dohodek prinašata še prodaja znamk in zelo razvit turizem. Dobro sta urejena prometno omrežje in prometna povezanost s sosednjimi državami; železniška proga avstrijske zvezne železnice, najbližje letališče v Zürichu.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	851 mln. USD, 25.780 USD na prebivalca
uvoz (1996)	917,3 mln. USD
izvoz (1996)	2,47 mlr. USD
zadolženost v tujini (1996)	0 USD

Zgodovina
Ozemlje današnje kneževine Lihtenštajn je od 1. st. pr. n. š. spadalo v rimsko provinco Retija, v zgodnjem srednjem veku so se tam naselili Alemani. Avstrijska plemiška rodbina Liechtenstein je 1699 in 1712 dobila graščini Schellenberg in Vaduz; 1719 je bilo ozemlje razglašeno za kneževino; 1806 se je ta pridružila Renski zvezi; 1815–66 članica Nemške zveze. Po propadu avstro-ogrske monarhije je 1919 Švica prevzela zunanjepolitično zastopanje Lihtenštajna. Od 1921 je ta ustavna dedna monarhija, od 1923 v carinski uniji s Švico. Po smrti kneza Franca Jožefa II. (1989) vodi državo njegov sin Hans Adam. Na referendumu 13.12.1992 se je večina prebivalcev odločila za vstop v evropski gospodarski prostor. Carinska in denarna unija s Švico (ta je pristop zavrnila) ostaja nespremenjena. 1995 je knez zagrozil z odstopom, če bi prišlo do povečanja pooblastil parlamenta, kar se po krajši politični krizi ni zgodilo. 2000 so odpravili anonimnost bančnih vlog.

Sorodna gesla: FL | MISSIO | Ren | srednja Evropa | Vaduz

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek