Weber-Fechnerjev zakon [vébər-féhner- ∼], zakon psihofizike, ki ga je oblikoval W. E. Weber in naprej razvijal G. Th. Fechner: da ločeno zaznamo dva sledeča si, razl. močna dražljaja, morata biti njuni intenziteti med sabo v določenem razmerju, ki je odvisno od vrste dražljaja (Webrov zakon). Npr.: da na koži še zaznamo razliko med dvema utežema, je največje razmerje njunih mas 29 : 30; dva svetlobna dražljaja še ločimo, če sta v razmerju 100 : 101 itd. Po Fechnerjevem zakonu je moč razlikovanja sorazmerna z logaritmom intenzitete dražljaja. Iz tega mdr. sledi, da je ločljivost dražljajev pri močnih dražljajih precej manjša kakor pri šibkih.

Sorodna gesla: Fechner, Gustav Theodor | glasnost | logaritem | magnituda | psihofizika | razlikovalni prag | Weber, Wilhelm Eduard


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek