izgon, izobčenje z določenega območja, kot kazen obstajalo že v starem in srednjem veku; danes prisilna odstranitev tujca iz države. Tujcu, ki mu je bil izrečen varnostni ukrep izgona iz države ali varnostni ukrep odstranitve tujca, republiški upravni organ, pristojen za notranje zadeve, z odločbo določi rok, v katerem mora državo zapustiti; tujca, ki ne zapusti ozemlja RS v tem roku ali ki prebiva v RS dalj, kot to določa zakon ali mu je z določbo dovoljeno začasno bivanje, lahko pooblaščena oseba organa za notranje zadeve privede do državne meje ali do diplomatsko-konzularnega predstavništva države, katere državljan je, in ga napoti čez državno mejo ali izroči predstavnikom tuje države. Prisilna odstranitev tujca v državo, kjer bi bilo njegovo življenje v nevarnosti zaradi rasne, verske ali nacionalne pripadnosti, političnih nazorov, ali če obstaja nevarnost, da bo tujec po izročitvi izpostavljen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju, ni dovoljena.
Dostopnost