Termania - Veliki splošni leksikon

Ekvador (uradno ime República del Ecuador, Republika Ekvador), država na SZ Južne Amerike, ob tihooceanski obali, poimenovana zaradi lege na ekvatorju. K Ekvadorju spadajo tudi skoraj 1000 km oddaljeni Galapaški otoki v Tihem oceanu; ozemeljske zahteve do dela Amazonskega nižavja (174.565 km2), ki ga je moral 1942 prepustiti Peruju.

časovni pas	srednjeevropski čas – 6 ur, na Galapaških otokih – 7 ur
površina	283.561 km2, S–J 700 km, V–Z 600 km
prebivalstvo	12,4 mln., 44 preb./km2, letna rast 2,3 %, življenjska doba 69 let
glavno mesto	Quito, 1,4 mln. preb., v medgorski kotlini v Andih, le malo južneje od ekvatorja, 2850 m nad morjem
upravna razdelitev	21 provinc, Galapaški otoki so kot 22. provinca v pristojnosti ministrstva za obrambo
članstvo v organizacijah	OZN (od 1945), OAS, ALADI, SELA, Andski sporazum, Amazonski sporazum
uradni jezik	španski; med Indijanci na višavju sta razširjena jezika kečvanski in čibčevski jezik
denarna enota	ameriški dolar (oznaka USD)

Naravne razmere
Ekvador je v tropskem pasu, večji del na j. polobli. Od Z proti V si sledijo tri izrazite pokrajinske enote. Ob Tihem oceanu je 50–150 km širok obalni pas (Costa), večinoma nižavje, le v s. delu se nad njim dviga nižja Obalna Kordiljera. Nato je 150–200 km širok pas Andov (Sierra); ok. 650 km dolgi gorski verigi Zahodne in Vzhodne Kordiljere oklepata medgorski kotlini od 2200 do 3000 m nad morjem. V Kordiljerah je 30 mladih, s snegom in ledom pokritih ognjenikov, med njimi 6267 m visok Čimboraso in še delujoč Cotopaxi (5897 m). Kotlini loči nižja prečna gorska veriga, odmakata se večinoma proti V v Amazonko. Kljub ozemeljskim izgubam 1942 zavzema Amazonsko nižavje (Oriente) še vedno več kot polovico ekvadorskega ozemlja. To veliko območje tropskega deževnega gozda je večidel še nedotaknjeno, redka naselja so povezana s črpanjem nafte in posamičnimi kmetijskimi kolonizacijskimi projekti. Podnebje se z nadmorsko višino zelo spreminja. V obalnem nižavju in v Amazoniji je vroče in vlažno tropsko podnebje (letno povprečje ok. 25 °C ali več). Za zmerno gorsko podnebje (ok. 15 °C) so značilne velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo. Obalni pas postaja proti J vse bolj sušen (vpliv hladnega Perujskega toka); v isti smeri prehaja tropski gozd v savansko rastje. Največ padavin (do 5000 mm) dobijo zunanja pobočja obeh Kordiljer, ki so poraščena s tropskim deževnim gozdom, v višjih legah z gorskim gozdom. Nad zgornjo drevesno mejo (ok. 3600 m nad morjem) so v hladnem pasu obsežna območja páramos s skromnim rastjem (nizke trave, blazinasto rastje). V sušnih medgorskih kotlinah prevladuje trnasto grmičje.

Prebivalstvo
Največji etnični skupini so mestici in Indijanci, vsaka po 40 % prebivalcev. Črnci (pribl. 5 % prebivalcev) živijo večinoma v obalnem pasu, nadaljnjih 5 % pa je mulatov in zambov (mešanci med črnci in belci oz. Indijanci). Delež belcev (10 %) je v primerjavi z drugimi latinskoameriškimi državami majhen; večinoma so potomci prvotnih španskih priseljencev, živijo v mestih in so zgornji sloj prebivalstva. Nekdaj je bilo težišče poselitve v Andih, danes pa živi na višavju in v obalni ravnini približno enak delež prebivalstva. Poskusi kolonizacije Amazonskega nižavja, kjer živijo razpršeno le majhne skupine Indijancev, so bili doslej neuspešni. Več kot 90 % prebivalcev je katoličanov; Indijanci so deloma še ohranili prvotno verovanje. Kljub precejšnjemu vlaganju v šolstvo je na podeželju še vedno velik delež prebivalstva (okoli petina) brez vsakršne šolske izobrazbe, v mestih je nepismenih samo 6 % prebivalcev. Najpomembnejša izmed 17 visokih šol je univerza v Quitu, ustanovljena že v 16. st.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1979 (s spremembami 1994 in 1998) je Ekvador predsedniška republika. Predsednika republike, ki je hkrati tudi predsednik vlade, volijo na splošnih volitvah za štiri leta. Enodomni parlament je sestavljen iz 82 poslancev; 11 poslancev izvolijo za štiri leta po državni listi (sestavijo jo politične stranke), 1971 jih volijo za dve leti na ravni provinc. Pravosodje je urejeno po španskem in francoskem zgledu. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Kljub nagli urbanizaciji je najpomembnejša gospodarska dejavnost še vedno poljedelstvo; v njem je zaposlena tretjina aktivnega prebivalstva. Težišče kmetijstva je obalna ravnina, predvsem rodovitna ravnina v zaledju Guayaquila, kjer pridelujejo za izvoz banane (Ekvador je njihov največji izvoznik na svetu), kavo, kakav, sladkorni trst, palmovo olje. Na višavju pridelujejo, skoraj izključno samo za lastne potrebe, koruzo, ječmen, pšenico, povrtnine, sadje, krompir. Gorski pašniki v Andih so poleg savan v nižinskih poplavnih ravninah glavno živinorejsko območje; gojijo govedo, prašiče in ovce, na višavju tudi lame in alpake. Kljub večkratnim poskusom agrarne reforme je največji problem v kmetijstvu neenakomerno razdeljena zemlja. V nasprotju z z. območji so ogromni tropski gozdovi Amazonije le malo izkoriščeni; pomemben je les balza. Vse pomembnejše postaja ribištvo, ki ima ugodne razvojne možnosti zaradi bogatih ribolovnih območij, posebej okrog Galapaških otokov. V morju gojijo tudi rake, tako da je Ekvador eden največjih izvoznikov. Črpanje nafte na SV in v obalni ravnini je v 70. letih pripeljalo do naglega gospodarskega vzpona; še 1980 je dajala nafta polovico dohodka od izvoza. Pozneje je njen delež upadel na četrtino, vendar ne na račun industrijskih izdelkov. Industrija je večinoma omejena na predelovanje kmetijskih pridelkov (živilska in tekstilna industrija). Njen delež v bruto domačem proizvodu se celo zmanjšuje, predvsem zaradi skromnega domačega trga, majhne kupne moči večine prebivalcev in velike oddaljenosti od drugih tržišč. Ekvador ni zanimiv za tuje investitorje. V zadnjih desetletjih so zasnovali številne razvojne projekte, vendar ni nobeden bistveno prispeval k reševanju temeljnih problemov (geografski položaj, družbene razmere in nizka kupna moč). Najpomembnejši industrijski središči sta Quito in pristanišče Guayaquil. Cestno omrežje je dobro razvito, razen v Amazonskem nižavju, kjer promet poteka predvsem po rekah. Od Tulcána na S do perujske meje prečka državo panameriška cesta. Prometna vloga železnic je močno upadla. Galapaški otoki, ki so pomembno turistično območje, so s celino povezani z ladijskimi in letalskimi progami. V Guayaquilu in Quitu sta mednarodni letališči.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	18,5 mlr. USD, 1490 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 11 %, industrija 25 %, storitvene dejavnosti 64 %
uvoz (2001, ocena)	4,8 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	4,8 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001)	14 mlr. USD

Zgodovina
Andsko višavje je bilo konec 15. st. del inkovske države; 1533/34 so ga osvojili Španci; 1822 osvoboditev izpod španske oblasti pod vodstvom generala J. A. de Sucreja. Sprva del Velike Kolumbije, od 1830 samostojna republika. V naslednjih desetletjih so bile za notranjepolitične razmere značilne številne revolucije in državljanske vojne, ki so jih sprožila nasprotja med konservativnimi in liberalnimi silami. Obmejne spore s Kolumbijo in Perujem so razrešili 1931 in 1942. Od 1944 je bil glavna politična osebnost José María Velasco Ibarra; 1972 so ga z vojaškim udarom strmoglavili zaradi njegovega diktatorskega vladanja. Naslednje vlade niso dosegle večjih uspehov v boju proti inflaciji in pri zmanjševanju zadolženosti v tujini: vojaška diktatura generala Rodrigueza Lare 1972–76, vrhovni vladni svet pod vodstvom generala Póvede Burbana 1976–79, predsednik J. Roldós Aguilera 1979–81, predsednik O. Hurtado Larrea 1981–84, predsednik L. Febres Cordero 1984–88. Na predsedniških volitvah 1988 je zmagal R. Borja Cevallos, kandidat Demokratične levice. Na pogajanjih s Pariškim klubom je Ekvador 1992 dosegel 15-letni odlog odplačevanja tujih dolgov. Vlada je Indijancem potrdila lastništvo na 1 mln. hektarjih ozemlja v Amazoniji. Na predsedniških volitvah 1992 je zmagal S. Durán Ballén, kandidat krščanskih socialistov. Njegov program je temeljil na boju proti inflaciji, zmanjševanju državnih dolgov in privatizaciji državnih podjetij. Konec 1992 je Ekvador izstopil iz organizacije OPEC (Organizacija držav izvoznic nafte), ker se niso mogli dogovoriti o večjem črpanju nafte. Januarja 1995 so izbruhnili obmejni spopadi med Ekvadorjem in Perujem, na sporni meji v pragozdu Kondorjeve kordiljere (zgodovina spora se začne že 1941). Predstavniki obeh držav so sicer sklenili premirje, vendar to vprašanje še naprej ostaja vroča točka v odnosu med državama.
Na predsedniških volitvah 1995 je zmagal A. Bucaram – v svojem predvolilnem boju se je razglašal za »branilca revnih« in obljubljal socialne reforme. Toda že na začetku 1997 je parlament (v dogovoru z vojsko) razrešil predsednika Bucarama, potem ko je splošna stavka zaradi njegovih gospodarskih ukrepov popolnoma ohromila Ekvador; naloge predsednice je začasno prevzela dotedanja podpredsednica Rosalia Arteaga. Od februarja 1997 je predsednik države Fabián Alarcón Rivera; potrdili so ga na referendumu. Julija 1998 je predsednik postal Jamil Mahuad Witt, ki je podpisal sporazum s Perujem o ureditvi razmer na meji. Odstopiti je moral po množičnih demonstracijah januarja 2000, ki so bile posledica finančne krize. Takrat so v Ekvadorju ukinili nacionalno valuto sukre (oznaka SCR) in jo nadomestili z ameriškim dolarjem. Decembrske volitve 2002 je dobila levica, predsednik je postal Lucio Gutiérrez Borbúa.

Sorodna gesla: Bolívar, Simón | Borja Cevallos, Rodrigo | Bucaram, Abdála | Cotopaxi | Čimboraso | Durán Ballén, Sixto | Galapaški otoki | Quito

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek