reunije (francosko réunions), ponovne priključitve, francoski kralj Ludvik XIV. si je 1679–81 nasilno prisvojil ozemlja na Z nemškega cesarstva. Medtem ko so cesarja Leopolda I. vezale turške vojne, so zbori (v Metzu, Breisachu, Besançonu in Tournaiju), ki jih je sklical francoski kralj, zahtevali vračilo vseh mest in območij, ki so bila kdajkoli podrejena območjem, ki so po pogodbi iz Chamborda 1552 ter po mirovnih sklepih iz Münstra 1648, Aachna 1668 in Nijmegna 1679 pripadli Franciji. T. i. ponovne priključitve so zadevale Alzacijo, dele Pfalza, gospostva, mesta in trge ob rekah Nahe, Mozela, Ren in Maas in v Luksemburgu. Končno je bilo (brez vsakršne pravne osnove) 30.9.1681 zavzeto še svobodno cesarsko mesto Strasbourg. V miru, sklenjenem v Rijswijku (1697), je morala Francija znova vrniti vsa ozemlja razen Alzacije s Strasbourgom.
Dostopnost