iteracija [latinsko],
1. jezikoslovje: ponavljanje besede ali skupine besed; vrste iteracije: anadiploza, anafora, anominacija, epanalepsa, epifora, geminacija, refren.

Sorodna gesla: anadiploza | anafora | anominacija | epanalepsa | epifora | geminacija | paralelizem | refren
2. matematika: ponavljanje (niza računskih operacij), predvsem kot oblika algoritma v numerični matematiki; npr. pri aproksimaciji, računanju korenov enačb itd.

Sorodna gesla: algoritem | aproksimacija | Mandelbrotova množica | numerična matematika
3. psihologija: ponavljanje zlogov, besed ali stavkov, tudi dejanj; znamenje še ne dopolnjenega, a normalnega govornega razvoja otroka; pojavlja se tudi pri govornih motnjah.

Sorodna gesla: govorne motnje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek