svobodne Cerkve, krščanske skupnosti, ki se od državnih in deželnih Cerkva razlikujejo po svoji finančni in organizacijski neodvisnosti, v nasprotju z ljudskimi Cerkvami pa poudarjajo, da je Cerkev svobodno združenje zavednih in spreobrnjenih kristjanov (dvomijo o pomenu krsta otrok). Od sekt se razlikujejo po tem, da še vedno upoštevajo tradicionalni cerkveni red in da sodelujejo v ekumenskem gibanju. V ZDA prevladujoča oblika cerkvene organizacije. – Svobodne Cerkve so nastale iz individualističnih tokov v poznem srednjem veku, ki so se odvrnili od tradicionalne Cerkve in iz katerih so v času reformacije izšli prekrščevalci. Zaradi Calvinovega teokratskega pojmovanja Cerkve so pretežno kalvinistične dežele, kot so Nizozemska, Škotska in Anglija (puritanci), ponujale plodnejša tla za nastanek svobodne Cerkve kot luteransko usmerjene dežele. Pomembnejše svobodne Cerkve: herrnhutska bratovščina, kvekerji, menoniti, prezbiterijanci, baptisti (baptizem), kongregacionalisti, metodisti, darbisti in irvingijanci.