kozmične hitrosti, pogosto v rabi pri vesoljskih poletih za hitrost plovil glede na določeno vesoljsko telo (npr. Zemljo, Luno); to hitrost je treba doseči za določeno obliko tira; prva kozmična hitrost je najmanjša hitrost za krožni tir (okoli Zemlje teoretično 7,910 km/s ob njenem površju, kar v praksi zaradi upora zraka ni mogoče). Velikost te hitrosti pada (po gravitacijskem zakonu) z večanjem oddaljenosti (na srednji oddaljenosti Lune od Zemlje znaša samo še 1 km/s). Da telo lahko zapusti območje, kjer ga vesoljsko telo še privlači, mora biti njegova hitrost nekoliko večja. To je druga kozmična hitrost ali ubežna hitrost (s površja Zemlje 11,186 km/s; telo s takšno hitrostjo preide na parabolični tir, ki končno vodi na tir okoli Sonca). Tretja kozmična hitrost je ubežna hitrost iz Osončja; za to potrebuje telo ubežno hitrost glede na Sonce (42 km/s na oddaljenosti Zemlje od Sonca, zmanjšano za hitrost Zemlje okoli Sonca 30 km/s, kar da 12 km/s pri izstrelitvi tangentno na tir Zemlje) in istočasno mora premagati tudi privlačnost Zemlje: znaša ok. 16 km/s. Četrta kozmična hitrost bi bila ubežna hitrost iz Galaksije, pri čemer mora telo premagati vso njeno gravitacijo; znaša ok. 100 km/s v smeri kroženja Sonca v Galaksiji. Kozmične hitrosti niso absolutne vrednosti, odvisne so od mase in oddaljenosti od vesoljskega telesa, na katero se nanašajo; druga kozmična hitrost je npr. na enem od majhnih Marsovih satelitov manjša od hitrosti žoge, ki jo brcne nogometaš.
Dostopnost