Kreft, Bratko, slovenski dramatik, pripovednik, *11.2.1905 Maribor, †17.7.1996 Ljubljana; slavistiko doštudiral na Dunaju, iz primerjalne književnosti promoviral v Ljubljani; predavatelj ruske književnosti na Filozofski fakulteti, redni član SAZU (1961). 1928–30 umetniški vodja in režiser Delavskega odra v Ljubljani, 1930–62 (razen med vojno) režiser Narodnega gledališča v Ljubljani. Kot režiser se je odlikoval s svojim aktualističnim, družbeno angažiranim prijemom, ki je značilen tudi za vso njegovo dramatiko. – Zgodnji članki, eseji in kritike iz predvojnega levičarskega tiska so zbrani v knjigi Proti vetru za vihar (1965), socialno angažirane črtice, novele in povesti v Povestih iz nekdanjih dni (1950) in Kalvariji za vasjo in druge povesti iz Prlekije (1961). Po reportažnem avtobiografskem romanu o dozorevanju Človek mrtvaških lobanj (1929) se je posvetil dramatiki s temami iz slovenske zgodovine (Celjski grofje, 1932, Velika puntarija, 1937) in bližnje preteklosti (Kreature, 1948), o slovenskih razsvetljencih (Kranjski komedijanti, 1946) in o Prešernu (Dr. France Prešeren, 1951, V ječi življenja, 1979). Priredil Levstikovega Tugomerja (1946, 1967; 1948 Prešernova nagrada), Shakespearovega Henrika IV. (1957 Prešernova nagrada) in dramatiziral novelo Lavrenjova Balada o poročniku Marjutki (1960). Več razprav iz ruske literature in slovenske gledališke zgodovine. 1975 Prešernova nagrada za življenjsko delo.