kapacitivnost, sposobnost električnega polja za sprejemanje električnih nabojev; količinsko se izraža kot razmerje med povečanjem naboja in povečanjem napetosti, ki ga je povečani naboj povzročil. Velikega pomena v celotni elektrotehniki je kapacitivnost kondenzatorjev, ki se meri z enoto farad (oz. njenimi deli). Moteč pa je vpliv kontakne kapacitivnosti (pojavlja se na kontaktih) v visokofrekvenčni tehniki. – Pridevnik kapacitiven.

Sorodna gesla: dielektrična konstanta | električna upornost | električno polje | farad | kapacitivna dioda | kondenzator | naprava za premik faze | nihajni krog | ohmska upornost | prevodnik | vodnik | vrtilni kondenzator


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek