očala, preprosta optična priprava, ki popravlja napake fokusiranja v očeh in s tem izostri vid. Stekla očal so zbiralne ali razpršilne leče in popravljajo lomno moč optičnega sistema očesa. Daljnovidni potrebujejo zbiralne leče, kratkovidni razpršilne. Cilindrične leče uravnavajo astigmatizem (napake preslikave). Okvir očal oz. ščipalnik drži stekla v pravi oddaljenosti od očesa in pravi osi v skladu z optično osjo očesa. Zaradi prilagoditve gibanju očesa zdaj uporabljamo skoraj izključno ukrivljene leče. Možne so tudi bifokalne in trifokalne leče; manjši deli teh leč imajo drugačno dioptrijo kot glavna leča. Leče so lahko zatemnjene ali pa vsebujejo snovi, zaradi katerih na svetlobi potemnijo. Zaščitna očala preprečujejo mehanske poškodbe oči in poškodbe zaradi sevanja (npr. očala za varjenje). – Rimski cesar Neron je menda uporabljal smaragd kot pripomoček za opazovanje gladiatorskih iger. Iz srednjega veka so znani bralni kamni, ki so jih pri branju položili na besedilo kot povečevalno steklo. Očala, ki so jih že pred 2000 leti uporabljali na Kitajskem, so imela bolj magičen kot korekcijski pomen. Za razvoj očal, kakršna poznamo danes, sta pomembna Salvino degli Armati (*1317) iz Firenc in menih Alessandro da Spina. Zanesljivo pa so jih že nosili konec 13. st. v Benetkah.