sušenje, 1. kemija:1) proces, pri katerem iz zmesi ali površine izhlapeva topilo (voda ali organska topila), preostala snov pa se zgosti in strdi. 2) postopek odvzemanja vode iz zmesi, vlažnega zraka ali mokre površine predmetov. Sušenje pospešijo s sušili, zmrzovanjem, segrevanjem, znižanjem tlaka (vakuumsko sušenje) ali prepihovanjem.
Sorodna gesla: konzerviranje | zmrzovalno sušenje3. kmetijstvo:sušenje sena, najstarejša oblika konzerviranja krme: sušenje na tleh, s soncem in vetrom; sušenje na ogrodjih (sušilih), na deževnih območjih (sušilo s prečkami za seno, trikotne ali švedske ostrvi); sušenje pod streho, zeleno krmo na tleh nekoliko osušijo na vsebnost vode pribl. 45 %, nato jo zložijo v kranjske kozolce ali kozolce dvojnike (doplarje) ali pa jo prenesejo v skednje ali sušilnice za seno; tam jo s hladnim ali nagretim zrakom sušijo, dokler se vsebnost vlage ne zmanjša na manj kot 20 %; sušenje z vročim zrakom, v neprestavljivih ali prestavljivih napravah krmi znižajo vlago na 10–14 %.
Sorodna gesla: krma | sušilnica4. lesarstvo:sušenje lesa, na prostem (»naravno« sušenje) ali tehnično v sušilnikih (»umetno« sušenje) do ravnotežne vlažnosti (lesna ravnotežna vlažnost); tako preprečijo krčenje in nabrekanje lesa (»delovanje« lesa), izboljšajo lastnosti lesa in preprečijo razkroj zaradi gliv. Najbolj razširjeni postopki sušenja lesa so konvekcijsko komorsko sušenje pri normalni temperaturi z delno izmenjavo zraka, kondenzacijsko, vakuumsko in visokofrekvenčno sušenje.
Dostopnost