beton, umetna mešanica veziva (cement), dodatkov (pesek, prod, gramoz, drobir, žlindra) in vode. Trdnost (marka) betona je odvisna od: marke cementa, trdnosti in granulacije dodatkov, količine vode, zgostitve in razmerja mešanice (recepture). Beton je ponavadi ojačen z betonskim železom (armirani beton). 1. Težki beton (ok. 2300 kg/m3) uporabljamo za nosilne konstrukcijske elemente. Glede na način vgradnje ločimo: phani beton, vgrajuje se v plasteh in sproti nabija; pri vibriranem betonu betonsko maso zgostijo z notranjimi potopnimi vibratorji ali pa (pri ploščah) s površinskimi ploskovnimi vibratorji in s tem povečajo trdnost betona; brizgani beton, ko se tekoči beton brizga s topom (torkretiranje), uporablja se za ojačitve in izboljšave; z injektiranim betonom pod pritiskom zapolnijo luknje, npr. v razpokah ali poškodovanih temeljih; centrifugirani beton se v vrtečih formah (npr. cevi) zgošča zaradi sredobežne sile; pri prednapetem betonu je vgrajena armatura prej napeta, tako da povzroča v betonu tlačne napetosti; pri vidnem betonu lahko na vidnih površinah zrnatemu betonu dodajo kameno moko in grušč ter po razopaženju te površine dodatno obdelajo; fino obdelani beton dobijo z dodajanjem barvnih kamnitih zrn (teraco). 2. Lahki beton (specifična masa pod 1900 kg/m3) ima nižjo trdnost in gostoto ter boljšo toplotno izolativnost; žlindrasti beton ima porozne dodatke; v plinobeton in penobeton so dodane kemikalije, ki pred vezanjem betona sproščajo pline.
Dostopnost