Sasi, pleme Germanov; prvič jih je (v 2. st.) omenil Ptolemaj (Saxones). Sprva na območju Holsteina, v 2./3. st. so se razširili do Spodnjega Rena. Ob koncu 3. st. so se kot pirati pojavili ob obalah s. Galije in Britanije. Po odhodu rimskih enot iz Britanije je v 5. st. del Sasov skupaj z Angli zasedel otok. Arheološka značilnost saškega območja med Labo in Britanijo (3./4. st.) so žarna grobišča. Saška plemena, ki so ostala na celini, so bila pozneje prisiljena Frankom plačevati tribut. Karel I. Veliki jih je po vojni (772–804) priključil frankovski državi in prisilil, da so dokončno sprejela krščanstvo. V 9. st. so zaradi normanske in slovanske nevarnosti in pešanja moči vzhodnofrankovske države ustanovili saško plemensko vojvodino Liudolfingov. Po 919 pripadniki tudi nemški kralji, še vedno pa so ostali saški vojvode. Ne glede na to je Oton I. Veliki (936–973) zaupal vojaška vojvodska pooblastila mejnemu grofu Hermanu Billungu, ki je v boju proti Slovanom prodrl čez Labo daleč na vzhod. Zahodni del stare vojvodine je kot vojvodina Vestfalija 1180 pripadel kölnski nadškofiji, saško vojvodsko oblast in v. dele ozemlja ob Labi pa je dobila knežja rodbina Askanijcev (Bernard Askanski, drugi sin Alberta Medveda); tako sta vojvodina in ime omejena samo na nekdanja billunška območja; v 14. st. (po izumrtju Lauenburžanov) kot Spodnja Saška priključena welfski vojvodini Braunschweig-Lüneburg.
Dostopnost