barvilo, 1. tehnika:kemična snov, ki različno močno vpija posamezne dele spektra vidne svetlobe in obarva drug predmet . Raztopljeno je v topilih ali pa fino porazdeljeno (pigment) v tekočini, v kateri se ne topi. Nekatera barvila nastanejo s kemijsko reakcijo na snoveh, ki jih želijo obarvati. Po načinu pridobivanja razlikujemo naravna in umetna barvila, po sestavi pa anorganska (mineralna) in organska barvila. Naravna organska barvila so živalskega ali rastlinskega izvora. Umetna barvila izdelujejo iz spojin, ki jih dobijo iz premogovega katrana (katranska barvila), npr. iz anilina (anilinska barvila). Mineralna barvila so rdeči, rumeni in rjavi oker, umbra, apno in barvilo iz dragih in poldragih kamnov (ultramarin). Prvi umetni pigment (berlinsko modrilo) so odkrili 1704. Uporabljajo se za premazne, tiskarske barve, talilne barve in za barvanje tekstila (tekstilna barvila).
Dostopnost