žarilna mrežica, žarilno telo, ki se uporablja pri plinski razsvetljavi; izdelano iz tkaninskega pepela, prepojenega s torijem. Plinski plamen segreje žarilna mrežica do belega žara, da oddaja svetlobo. Žarilno mrežico je 1892 iznašel C. Auer von Welsbach (Auerjeva mrežica).

Sorodna gesla: Auer von Welsbach, Carl | plinska razsvetljava | razsvetljava | tlivka


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek