žarilna mrežica, žarilno telo, ki se uporablja pri plinski razsvetljavi; izdelano iz tkaninskega pepela, prepojenega s torijem. Plinski plamen segreje žarilna mrežica do belega žara, da oddaja svetlobo. Žarilno mrežico je 1892 iznašel C. Auer von Welsbach (Auerjeva mrežica).