računalnik (angleško computer), naprava za elektronsko obdelavo podatkov, ki ima danes odločilno vlogo v znanosti, gospodarstvu, upravi in tehniki. Računalnik so izdelali za reševanje matematičnih problemov. Prve zasnove mehanskih računskih strojev sta razvila B. Pascal in Ch. Babbage. Prvi elektromehanski računalnik sta razvila Eckert in Mauchly 1946 v ZDA. Nastanek sodobnih računalnikov, hitrih, zmogljivih in razmeroma poceni naprav je omogočil šele razvoj mikroelektronike (integrirana vezja). Računalnik sestavlja več podenot; najpomembnejši je procesor (ali procesorji pri večprocesorskih sistemih), ki skrbi za povezavo in izvajanje posameznih računskih operacij. Poleg tega je v računalniku več vrst pomnilnikov, npr. trajni polprevodniški pomnilnik ROM (read only memory), v katerem so zapisani stalno uporabljivi programi (npr. deli operacijskega sistema); lahko jih le beremo, spreminjati pa jih ne moremo; polprevodniški delovni pomnilnik RAM (random access memory) z neposrednim klicem in pisanjem v pomnilniški prostor; eden ali več zunanjih pomnilnikov (kot so disk, disketa ali magnetni trak); ti so bistveno počasnejši kot polprevodniški pomnilniki, a veliko bolj zmogljivi. Druge zunanje enote so vhodne in izhodne naprave: tipkovnica, zaslon in tiskalnik. Pri digitalnih računalnikih so vsi računski podatki in operacije izraženi kot nizi binarnih števk (bit). Pri izvajanju programa se obsežne ukazne sekvence izvajajo zelo hitro, v skladu s točno določenim potekom dela (algoritem). S pojmom strojna oprema (angleško hardware) označujemo sam računalnik, medtem ko so programska oprema ali programje (angleško software) programi, s katerimi računalnik obvladuje razl. naloge. Tehnično je računalnik lahko žepnega formata, prenosnik ali notesnik (angleško laptop, notebook), namizni model – osebni računalnik (angleško personal computer – PC) ali veliki računalnik. Hitrost obdelave podatkov se giblje od 500.000 operacij na sekundo pri 8-bitnih procesorjih do več kakor 100 mln. operacij na sekundo pri 128- in večbitnih procesorjih. Pri nekaterih računsko nadvse zahtevnih znanstveno-tehničnih problemih (npr. reševanje sistemov diferencialnih enačb), kjer ni potrebna prevelika natančnost, delno še uporabljajo analogne računalnike, pri katerih so vhodne količine izražene kot spremenljive električne napetosti. Pri nekaterih nalogah so analogni računalniki celo bistveno hitrejši kakor digitalni. Kombinacijo digitalnega in analognega računalnika označujemo kot hibridni računalnik.
Dostopnost