Strindberg [stríndberg-], (Johan) August, švedski pisatelj, *22.1.1849 Stockholm, †14.5.1912 prav tam; svojo mladost opisal v avtobiografskem romanu Sin služkinje (Tjänstekvinnans son, 1886/87), pri delu z zgodovinsko dramo Mojster Olof (Mäster Olof, 1872) zapečatil svojo usodo in postal dramatik; z umetniškim romanom Rdeča soba (Röda rummet, 1879) postavil temelj švedskemu naturalizmu. Po zgodovinskih povestih in potopisih dosegel prvi umetniški vrh z dramama o boju med spoloma Oče (Fadren, 1887; sl. 1909) in Gospodična Julija (Fröken Julie, 1888; sl. 1921). V 90. letih v Parizu zbolel za duševno boleznijo (preganjavica); o njej pisal v knjigi Inferno (1897). Obrnil se je k okultnemu krščanstvu. V vrsti dramskih del, ki so nastala poleg številnih zgodovinskih dram, povesti, spominov, anticipiral oblike evropskega ekspresionizma in nadrealizma (V Damask, Till Damaskus, 1898–1904, Velika noč, Påsk, 1901; sl. 1934, Smrtni ples, Dödsdansen, 1901; sl. 1920, Pelikan, Pelikanen, 1907; sl. 1919); komorne igre (Sonata strahov, Spöksonaten, 1907; sl. 1933).