Ludendorff [lúdəndorf], Erich, pruski general, *9.4.1865 Kruszewnia, †20.12.1937 Tutzing; od konca avgusta 1914 (bitka pri Tannenbergu) sodelavec P. von Hindenburga. Od 1916 kot prvi namestnik načelnika vrhovnega štaba pridobil odločilen vpliv na celotno vodenje vojne in državno politiko, zato oslabitev političnega vodstva. Ludendorff je konec septembra 1918 zahteval nemško ponudbo za premirje; 26.10.1918 ga je cesar odpustil in je pod lažnim imenom zbežal na Švedsko; vrnitev 1919; novembra 1923 je Ludendorff sodeloval v Hitlerjevem prevratu, 1924–28 član reichstaga, 1925 nacistični kandidat za državnega predsednika. S svojo drugo ženo, Mathilde, rojeno Spieß (1877–1966), je razvil protikrščanske in antisemitske ideje; po 1925 opustil Hitlerjeve cilje in metode in jih posebej od 1931 napadal v tedniku Ludendorffov ljudski stražni stolp (Ludendorffs Volkswarte; ustanovljen 1929, prepovedan 1933). 1937 poskušal na srečanju, ki ga je pripravilo vojaško vodstvo, začeti dosledno mirovno politiko. Ludendorff je bil eden od soustanoviteljev Tannenberške zveze (ustanovljena 1926, prepovedana 1933) in Zveze za nemško božje spoznanje (ustanovljena 1937, zvezno ustavno sodišče jo je 1961 prepovedalo; od 1972 Svetovnonazorska skupnost Mathilde Ludendorff). Izšlo več njegovih knjig.

Sorodna gesla: Groener, Wilhelm | Hindenburg, Paul von | Max | nemška zgodovina | sunek v hrbet | svetovna vojna | Tannenberg | Tannenberška zveza | UFA


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek