kovanje, postopek preoblikovanja (brez odrezovanja) vročih kovin z udarjanjem. Obdelovanec v peči ali na kovaškem ognjišču segrejejo na kovno temperaturo (pri jeklu 800–1000 °C). Pri ročnem kovanju leži obdelovanec na nakovalu, po njem pa udarjajo s kovaškim kladivom. Pri strojnem kovanju za udarjanje uporabljajo velike kovaške stiskalnice, pri utopnem kovanju pa se obdelovanec oblikuje v utopih.

Sorodna gesla: iztezanje | kovaški meh | kovno železo | nakovalo | obdelava kovin | oblikovanje brez odrezovanja | oven | patrica | strojno kladivo | utop


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek