Pipin, frankovski majordomi:1. Pipin I. Starejši, majordom v Avstraziji, *ok. 580, †640; skupaj s škofom Arnulfom iz Metza se je uprl kraljici Brunhildi in se zavzel za povzdignjenje Klotarja II. v vladarja Avstrazije; ko je po Klotarjevi smrti (629) njegov sin Dagobert I. prevzel oblast tudi v Nevstriji in rezidenco preselil v Pariz, je bil Pipin I. odstranjen. Na položaj majordoma Avstrazije se je vrnil šele po Dagobertovi smrti.
Sorodna gesla: Brunhilda | Klotar II.2. Pipin II. Srednji, majordom, vnuk Pipina I., *ok. 640, †december 714; upiral se je priključitvi Avstrazije Nevstriji in pri Tertryju 687 premagal nevstrijsko-burgundskega majordoma Bertharja. Potem je sam vladal celotni frankovski državi. Ok. 689 osvojil Zahodno Frizijo in si jo ob pomoči angleških misijonarjev (mdr. Willibrord) docela podredil. 709–712 vodil štiri pohode proti Alemanom.
Sorodna gesla: frankovska država | Karel Martel | Karolingi | majordom3. Pipin III. Mlajši, majordom, od 751 kralj, sin Karla Martela, *714 ali 715, †24.9.768 Saint-Denis; kot majordom je ob očetovi smrti (741) podedoval Nevstrijo, Burgundijo in Provanso, njegov brat Karlman I. pa Avstrazijo, Alemanijo in Turingijo; da bi uveljavila svojo oblast, sta brata 743 postavila Hilderika III. za kralja v senci; po Karlmanovem umiku v samostan (747) je Pipin III. njegovo posest priključil svoji; konec 751 je v dogovoru s papežem Zaharijo spodnesel Hilderika III. in se dal izvoliti za frankovskega kralja. Najprej ga je mazilil Bonifacij, nato pa še papež Štefan II.; ta je v Francijo prišel zato, da bi zaprosil za pomoč proti langobardskemu kralju Ajstulfu. Ob tej priložnosti mu je podelil tudi naslov patricius Romanorum. Kralj je papežu obljubil povrnitev ozemlja, ki so ga zasegli Langobardi (t. i. Pipinova darovnica, obsegala je ravenski eksarhat in rimski dukat) ter v dveh pohodih prisilil Ajstulfa, da je papežu vrnil eksarhat in Pentapolis. 759 dokončno osvojil Septimanijo. Po smrti vojvode Waifarja (768) svoji državi priključil tudi Akvitanijo.
Dostopnost