Nürnberg [nírnberg-], mesto v Nemčiji, drugo največje bavarsko mesto, ob reki Pegnitz, prometno ugodna lega v pokrajini Keuperbecken, 491.000 preb.; nekdaj cvetoče cesarsko mesto, po drugi svetovni vojni obnovljeno v srednjeveškem slogu, nad njim grad (11.–16. st.), cerkev sv. Sebaldusa (13./14. st.), cerkev sv. Lovrenca (13.–15. st.), Marijina cerkev (ok. 1350), mestna hiša, mitnica, hiša Albrechta Dürerja (15. st.), Fembohaus (16. st., mestni muzej), 5 km dolgo obzidje s stolpi; sodobna kongresna dvorana; deželni in zvezni uradi; ekonomska in družboslovna fakulteta, umetniška akademija, konservatorij, opera, gledališče, deželni arhiv, Germanski narodni muzej, muzej igrač. Že stoletja eno najpomembnejših industrijskih in trgovskih mest na J Nemčije, povezano s prekopom Majna–Donava (pristaniške naprave); gospodarsko središče s. Bavarske; dve tretjini aktivnega prebivalstva zaposleni v industriji, predvsem elektrotehnični (Siemens), avtomobilski (MAN), strojni, proizvodnji igrač, živilski industriji, tiskarstvu; ok. 1,25 mln. turističnih prenočitev na leto.
Zgodovina: prvič omenjen 1050; mestne pravice sredi 13. st., v poznem srednjem veku eno najpomembnejših cesarskih mest. V začetku 16. st. razvoj gospodarstva (predelava kovin), znanosti, tehnike (P. Henlein, M. Behaim), razcvet duhovnega življenja (W. Pirkheimer), umetnosti (A. Dürer, V. Stoß, P. Vischer), ljudskega pesništva (H. Sachs). 1525 začetek reformacije. Med tridesetletno vojno se je pomen Nürnberga zmanjšal, ob koncu 18. st. je mesto propadlo. Od 1806 pod oblastjo Bavarske, v 19. st. ponoven gospodarski razvoj; 1835 prva nemška železnica (Nürnberg–Fürth); 1945–49 nürnberški procesi.
Dostopnost