Herman II. Celjski, grof, †10. (11.?) 1435 Bratislava; sin Hermana I. in hčerke bosanskega bana Katarine Kotromanić; skoraj pol stoletja izgrajeval dinastično moč celjskih grofov; ogrski kralj Sigismund Luksemburški (poznejši zet Hermana II. in nemški cesar) mu je za zasluge v bitki pri Nikopolju (1396) podelil Varaždin in druga hrvaška posestva, postopoma je postal knez Zagorja, baron ogrske krone, upravitelj zagrebške škofije in dedni ban v hrvaških deželah. Za Ortenburžani je 1418–20 podedoval obsežna posestva tudi na Kranjskem in Koroškem, 1427 si je zagotovil bosanski prestol in 1430–35 pripravil imenovanje celjskih grofov za državne kneze nemškega cesarstva; podeljeno mu je bilo krvno sodstvo in rudarski regal. Učakal je smrt petih od svojih sedmih dinastično dobro preskrbljenih otrok, tako se je bil prisiljen spraviti z upornim prvorojencem Friderikom II. Celjskim.
Dostopnost