praprotnice (Pteridophyta), v to skupino (deblo) uvrščamo rastline brez cvetov, razmnožujejo se s sporami; za razvoj je značilna izrazita izmenjava spolne in nespolne generacije (menjavanje rodov); zelnate, deloma drevesaste rastline; veliko izumrlih vrst. K praprotnicam prištevamo lisičjakovke, preslice, protovce in praproti (Filicatae). Razmnoževanje: zrel tros (spora) vzkali v majhno steljkasto rastlino (predkal), na njej so moški in ženski spolni organi (spolna generacija); iz oplojene jajčne celice se razvije nespolna generacija – praprot (sprofit); na tej se razvijejo trosi, iz teh pa spet predkali. Pri praprotih razlikujemo korenine in večinoma močno deljene liste (mahale); mladi listi so značilno polžasto zaviti, na spodnji strani pa so na razl. načine združeni trosovniki (sporangiji) v trosišča. Največ vrst in oblik praprotnic je v tropskih pragozdovih: drevesaste praproti, epifiti na drevesih, ovijalke in vzpenjalke. Pomembnejše v Sloveniji samonikle praproti so mdr. glistovnica, jelenov jezik, kačji jezik, orlova praprot, podborka, peruša, sladka koreninica, sršaj; na močvirnih predelih in v vodah so redke vodne praproti.
Dostopnost