Gandhara [gandhára], antična provinca na robu sz. Indije, na obeh straneh današnje afganistansko-pakistanske meje. V 6. st. pr. n. š. perzijska; osvojil jo je Aleksander Veliki (kulturno središče Taksila); potem vplivno območje Ašoka; od 130 pr. n. š. ji je vladala rodbina Šaka, pozneje Parther. Po uveljavitvi vladarske rodbine Kušan v 1. st. n. š. (indijska zgodovina) se je tam razvila umetnost s helenistično-(rimsko)-indijskimi potezami: njen veliki dosežek je bila najprej upodobitev Bude (indijska umetnost). V razl. slogovnih smereh, ki vsebujejo tudi iranske prvine, se je ta umetnost razcvetela v osrednji Aziji vse do 7. st. in je vplivala tudi na Kitajsko in Japonsko.

Sorodna gesla: Ašoka | Heftaliti | indijska umetnost | indijska zgodovina | Kušan | Pešavar | srednjeazijska umetnost | Surkh Kotal | Taksila | Telef


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek