pristanišče, priobalni kompleks, ki omogoča pretovarjanje ladij, vkrcavanje potnikov in vozil ter ladjam daje zavetje. Ločimo morska pristanišča, rečna pristanišča in jezerska pristanišča. Pred vplivi naravnih sil (vetrovi, valovi, plimovanje) so zavarovana na razl. načine, npr. z braniki ali pomoli, pogosto pa zanje izberejo naravno zaščitena območja (ustja rek, zalivi). V krajih z zelo visoko plimo ločijo pristanišča od odprtega morja z zapornicami. Tako dosežejo, da se gladina v pristanišču ne dviga in spušča ter s tem omogočijo nemoteno pretovarjanje ladij. Pristanišče je namenjeno tovornemu in potniškemu prometu, turizmu, ribolovu ali pa je del vojaškega oporišča (za vojne ladje in podmornice). Vodi jih pristaniška kapitanija. Tovorna pristanišča so opremljena z napravami za pretovarjanje tovora (žerjavi, dvigala), za začasno shranjevanje (skladišča, rezervoarji). S celino jih vežejo železnice in ceste. Nekatera pristanišča ali nekateri deli pristanišča so specializirani samo za tovor določene vrste (npr. razsuti tovor, nafta, avtomobili, zabojniki oz. kontejnerji). Večina pristanišč ima ladjedelnice, doke in vlačilce za popravilo ladij. V morskih pristaniščih imajo v miru trgovske ladje vseh držav enake pravice.
Dostopnost