motet [francosko mot, ‘beseda’], večglasno vokalno glasbeno delo, ki se je zelo spreminjalo po obliki, izraznih sredstvih in zasedbah (tudi instrumentalne); nastal v 12. st. kot motetus, pri katerem so glasovi nad melodijo vodečim tenorjem izgovarjali razl. besedila; v 14. st. (ars nova) se je pojavil izoritmični motet, pri katerem se posamezni odseki razlikujejo v melodiji, ritem pa se ponavlja (G. de Machaut). V francosko-flamski glasbi 15. in 16. st. je postal glavna glasbena zvrst (Dufay, Josquin Desprez, Palestrina, Lasso). V 17. st. se je razvil solistični motet z instrumentalno spremljavo (L. Viadana) in večglasni motet. Pri J. S. Bachu je motet sestavljen iz zaporedja odsekov, ki so vsak zase nov, polifono uglasben motiv. V obdobju generalbasa se je motet razvil v duhovni koncert in solo kantato. Motet ponovno oživljen v 19. st. (R. Schumann, F. Mendelssohn-Bartholdy, J. Brahms, A. Bruckner) in 20. st. (M. Reger, K. Thomas, H. Distler, E. Pepping, J. N. David).
Dostopnost