• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Grenada (uradno ime State of Grenada, Država Grenada), majhna srednjeameriška otoška država v Karibskem morju; obsega otok Grenada (najjužnejši od Privetrnih otokov) in j. del Grenadine.

časovni pas srednjeevropski čas – 5 ur
površina 344 km2, glavni otok S–J 32 km
prebivalstvo 93.000, 270 preb./km2, letna rast 0,2 %, življenjska doba 71 let
glavno mesto Saint George's, 3900 preb., 35–55 m nad morjem, na s. strani St. George's Baya, na JZ glavnega otoka Grenada
upravna razdelitev 6 občin (parishes) na glavnem otoku, sedma upravna enota so Grenadine
članstvo v organizacijah OZN (od 1974), Britanska skupnost narodov, OAS, CARICOM, SELA, AKP
uradni jezik angleški; pogovorni jezik kreolska angleščina
denarna enota vzhodnokaribski dolar (oznaka XCD)


Naravne razmere
Glavni otok je 160 km s. od južnoameriške obale in je vulkanskega nastanka. Gorata notranjost se v vrhu Mount Saint Catherine dvigne do 840 m. Posebej na j. obali so številni zalivi. Tudi bližnje Grenadine, sv. od Grenade, so majhne vulkanske gore, dvignjene nad morsko gladino (Carriacou 34 km2, Ronde Island, Petit Martinique Island idr.). Tropsko oceansko podnebje (povprečna letna temperatura 27 °C) blažijo sv. pasati; skozi leto pade od 1500 mm dežja na obali do 5000 mm na privetrni strani gora (deževno obdobje junij–december); občasni vrtinčasti viharji. V notranjosti so se ohranili ostanki tropskega deževnega gozda. Občasno se pojavljajo vrtinčasti viharji.

Prebivalstvo
Večinsko prebivalstvo so črnci in mulati; poleg njih še Indijci (3 %), katerih predniki so prišli na otoke po odpravi suženjstva kot delavci na plantažah, in nekaj sto belcev, večinoma britanskega in francoskega rodu. Dve tretjini je katoličanov, drugo so večinoma protestanti (anglikanci, metodisti). Šolstvo je dobro urejeno (malo nepismenih); v glavnem mestu Saint George's je podružnica Zahodnoindijske univerze (Jamajka).

Državna ureditev
Po ustavi iz 1974 (neveljavna 1979–83) je Grenada demokratična parlamentarna država v okviru Britanske skupnosti narodov. Formalni vodja države je britanski vladar; zastopa ga domači generalni guverner, ki ima predvsem reprezentančno vlogo. Izvršno oblast imata predsednik vlade, ki je hkrati vodja parlamentarne večine, in njegov kabinet. Dvodomni parlament sestavlja predstavniški dom s 15 izvoljenimi poslanci in senat s 13 imenovanimi senatorji. Pravosodje je urejeno po britanskem zgledu.

Gospodarstvo
Tako kot v drugih karibskih državah gospodarstvo temelji na kmetijstvu (do 90 % izvoza) in turizmu (predvsem turistična križarjenja). Najpomembnejši pridelki za izvoz so kakav, banane in muškatni orešček (tretjina svetovne proizvodnje); gojijo še razl. začimbe, sladkorni trst, gomoljnice, koruzo, povrtnine in razl. tropsko sadje, večinoma za lastne potrebe; nekaj živinoreje, tradicionalno obalno ribištvo. Industrija je omejena na predelavo kmetijskih pridelkov in tekstilna industrija; na Grenadinah je pomembno izdelovanje jadrnic. Glavni otok ima dobro cestno omrežje; najpomembnejša pristanišča so Saint George's, Grenville in Hillsborough (na otoku Carriacou). Južno od glavnega mesta novo mednarodno letališče (Point Saline).

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 328 mln. USD, 3530 USD na prebivalca
delež po panogah (2000) kmetijstvo 8 %, industrija 24 %, storitvene dejavnosti 68 %
uvoz (2000, ocena) 270 mln. USD
izvoz (2000, ocena) 78 mln. USD
zadolženost v tujini (2000) 196 mln. USD


Zgodovina
Grenado je 1498 odkril Kolumb; od 1674 francoska kronska kolonija, od konca 18. st. britanska posest, 1885–1958 sedež britanske uprave Privetrnih otokov, 1967–74 članica Zahodnoindijskih pridruženih držav z avtonomijo; od 1974 neodvisna. 1979 državni udar in razglasitev ljudske republike pod vodstvom Mauricea Bishopa, strmoglavili so ga 1983 z vojaškim posredovanjem ZDA. Od volitev 1995 je predsednik vlade in zunanji minister Keith Mitchell (Nova nacionalna stranka). 1998 vladna kriza, vendar je Mitchell znova zmagal na volitvah januarja 1999.

Sorodna gesla: Grenadine | Privetrni otoki | Saint George's | Zahodnoindijske pridružene države


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek