Ren (nemško Rhein [rájn], francosko Rhin [rén], nizozemsko Rijn [rêjn], latinsko Rhenus), ena največjih in najbolj vodnatih evropskih rek, 1320 km, porečje 252.000 km2; izvira v Zahodnih Alpah, v švicarskem kantonu Graubünden, na Nizozemskem se izliva v Severno morje. Povirna kraka Prednji in Zadnji Ren se združita v Alpski Ren. Ta teče skozi Bodensko jezero in Untersee. Od tam do Basla se imenuje Visoki Ren, na njem so pri Schaffhausnu Renski slapovi. Po Renskem jarku (Zgornjerensko nižavje) do Mainza teče z imenom Zgornji Ren, tam se začne soteska Srednjega Rena (preboj Rena skozi Rensko skrilavo hribovje), konča se pri Bonnu in sodi med najlepše nemške pokrajine (številni gradovi, vinogradi). Naprej teče Ren kot Spodnji Ren in zapusti nemško ozemlje kot nižinska reka. Na Nizozemskem se razdeli v tri velike rokave, Neder Rijn (pozneje Lek), Waal, Oude Rijn, ki skupaj z reko Maas oblikujejo obsežno delto.
Ren je zelo pomembna evropska vodna pot, ploven je od Rheinfeldna do izliva pri Rotterdamu (za ladje do 3000 t, ok. 200 mln. t tovora na leto). S številnimi prekopi je povezan z drugimi rekami (Donava, Sena, Ems, Vezera itd.). Glavna pristanišča in najpomembnejša mesta ob njem so Basel (Švica), Strasbourg (Francija), Ludwigshafen am Rhein, Mainz, Bonn, Köln, Düsseldorf, Duisburg (Nemčija), Rotterdam (Nizozemska). Komisija za plovbo po Renu ima sedež v Strasbourgu.

Sorodna gesla: Aare | Amsterdam–Ren | Beneden-Merwede | Cisrenska republika | Delta | Doggerska plitvina | Graubünden | Hollands Diep | IJssel | IJsselmonde | Ill | Ill | Lahn | Lek | Lihtenštajn | Lippe | Loreley | Maas | Majna | Merwede | Mittellandski prekop | Mozela | Neckar | Porurje | Prednji Ren | renij | Ren–Marna | renska vina | Renska zveza | renski rizling | Rensko skrilavo hribovje | Rona–Ren | Rotterdam | Ruhr | Schaffhausen | Strasbourg | Šelda–Ren | Vecht | Veliki alzaški prekop | Visoki Ren | Waal | Wupper | Zadnji Ren | Zgornjerensko nižavje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek