decibel [latinsko], oznaka dB, brezdimenzijsko razmerje oz. psevdomera, v rabi v elektrotehniki, akustiki in komunikacijski tehniki; npr. pri navajanju ojačenja ojačevalnika ali slabljenja linije za prenos signalov. Sorazmeren je desetiškemu logaritmu razmerja med merjeno količino na izhodu in vhodu naprave (npr. ojačevalnika). Večja enota je bel. Podobna enota, ki temelji na naravnem logaritmu, je neper (oznaka Np); 1 dB = 0,1151 Np; 3 dB ustreza npr. 2 : 1; 6 dB = 4 : 1; 10 dB = 10 : 1; 13 dB = 20 : 1; 20 dB = 100 : 1.

Sorodna gesla: bel | fon | glasnost | izpušni lonec | logaritem | neper | nivo | psevdomera | stopnja dušenja | zvok


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek