1. Schelling [šéling-], Friedrich Wilhelm Joseph von (od 1806), nemški filozof, *27.1.1775 Leonberg, †20.8.1854 Bad Ragaz (Švica); s prijateljema G. W. F. Heglom in J. Ch. F. Hölderlinom ter drugimi zasnoval Zvezo duhov, ki je ob vračanju k B. de Spinozi poskušala zajeti revolucionarni patos svobode, kantovsko spoznavno kritiko, strogost fihtejanskega prizadevanja za znanost in kritiko dogmatičnega krščanstva v panteistični sintezi. Svoja zgodnja naravoslovna preučevanja je v spekulativni obdelavi z romantičnozanesenjaškimi motivi posnel v filozofiji narave (Ideje k filozofiji narave, Ideen zu einer Philosophie der Natur, 1797, O svetovni duši, Von der Weltseele, 1798). Na podlagi tega stališča si je na področju metafizike zamislil svoj Sistem transcendentalnega idealizma (System des transzendentalen Idealismus, 1800), ki sodi v filozofijo identitete in v katerem so nasprotja med subjektom in objektom, naravo in duhom presežena v absolutnem, vendar pa ta nasprotja kot svoja, zgodovinsko sama poraja. Za filozofijo je ta enotnost univerzuma konstrukcija, doživljena z refleksijo in izkušnjo, ki ju posreduje intelektualni zor, kaže pa se v umetnosti. V svojem vračanju k religiji, ki ga zaznamuje obrat od revolucionarnega k restavrativnemu mišljenju (Filozofija in religija, Philosophie und Religion, 1804), pojmuje absolut vse bolj teozofsko in v smislu prapomnjenja biti, hkrati pa ta obrat dobiva mitološke poteze (Filozofija mitologije, Philosophie der Mythologie, 1842), ki kažejo vpliv F. X. von Baaderja. – V slovenščini Izbrani spisi (1986).
Dostopnost