disonanca [latinsko], sozvočje iz dveh ali več tonov, ki zaradi velike napetosti teži k razvezu v konsonanco. Opredelitev, kaj je konsonanca in kaj disonanca, se v glasbeni zgodovini neprestano spremenja; za disonantne so dolgo veljali sekunda, septima, kvarta in tritonus. Marsikatero glasbeno obdobje je izrazito vključevalo disonance (npr. barok), za druga obdobja (galantni slog) je značilno, da se disonance izogibajo. Za večji del nove glasbe, ki ne izhaja več iz tonskih načinov, je razlikovanje med konsonanco in disonanco nepomembno.
Dostopnost