naplačilo (polog, avans, predujem, predplačilo, ara), v obligacijskem pravu eno izmed t. i. utrdilnih sredstev oz. sredstev za zagotavljanje pogodbene discipline, s katerimi se podpisniki pogodbe na temelju dogovora zavarujejo, da bo pogodba izpolnjena. Običajno pomeni že delno izpolnitev celotne pogodbene obveznosti. Naplačilo je treba v skladu z obligacijskim zakonikom ob izpolnitvi pogodbe bodisi vrniti ali pa všteti v izpolnitev obveznosti. Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je dala naplačilo, ima druga stranka poleg tega, da lahko zahteva izpolnitev pogodbe, tudi pravico zahtevati odškodnino ali pa se zadovolji s tem, da naplačilo obdrži. Če stranka zahteva odškodnino, lahko naplačilo všteje v odškodnino ali pa ga vrne. Če je izpolnitev delna, upnik nima pravice obdržati naplačila, ima pa pravico zahtevati izpolnitev preostanka obveznosti, plačilo odškodnine zaradi zamude ali pa plačilo odškodnine zaradi nepopolne izpolnitve, v obeh primerih se naplačilo všteje v odškodnino.
Dostopnost