blato,
1. splošno: razmočena zemlja.

Sorodna gesla: tla
2. medicina: fekalije, latinsko faeces, končni ostanki prebavljene hrane, ki jih telo izloči skozi zadnjik. Človek izloči na dan 100–200 g blata. Sestava: neprebavljive sestavine hrane, bakterije (do 30 % suhe snovi), voda, sluz, odmrle celice črevesne stene, žolčna barvila, ki blato značilno obarvajo. Klinična preiskava blata je pomembna pri diagnosticiranju bolezni (npr. pri boleznih jeter in trebušne slinavke vsebuje blato maščobe; melena).

Sorodna gesla: ekskrement | koprofagija | mekonij | melena | novorojenček | žolčna barvila
3. geologija: mulj, glen, droben, z ostanki organizmov obogaten glinast material, ki se odlaga v jezerih (kot droben, v vodi lebdeč rečni drobir), ob morski obali (marš) in predvsem v globokem morju. Ob izsušitvi nastanejo rodovitna tla (polder).

Sorodna gesla: gyttja | limikolen | marš | plavje | polder | rečni drobir | slana glinasta ravnina


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek